Hustić:"Dogajanje v Ukrajini je za Geo izziv"

Novinar STA (Slovenske tiskovne agencije) Gregor Mlakar se je o izzivih v katerih se je znašlo podjetje Gea iz Slovenske Bistice pogovarjal z direktorjem Igorjem Hustićem.![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/Igor Husti.png>) Tovarna olja Gea je leto 2021 sklenila uspešno, celo nad načrti. Čeprav je bilo na trgu precej turbulentno, so se dogajanju prilagodili. Kot je za STA dejal direktor bistriškega podjetja Igor Hustić, so letos razmere tudi zanje velik izziv, zlasti zaradi vojne v Ukrajini, a so eno redkih podjetij, ki jim je uspelo dobaviti dovolj surovega olja. "Pandemija je lani precej vplivala na dogajanje, saj so bile vse logistične poti precej onemogočene ali vsaj otežene, zato smo potrebovali veliko mero iznajdljivosti, da smo uspeli kakovostno oskrbeti trg," je povedal Hustić (na fotografiji). Poleg slovenskega ostajata njihova največja izvozna trga Hrvaška in Italija, deloma tudi Nemčija in Madžarska, z manjšimi količinami, zlasti na področju specialnih olj, pa nastopajo na trgih večine držav EU. V oljarstvu je sicer po njegovih besedah že dolgo kar nekaj nelojalne konkurence iz balkanskih držav, s ceno olja, ki je celo nižja od cene surovine, ki jo sami prejmejo nepredelano. Letošnje razmere tudi za bistriško podjetje pomenijo veliko novih izzivov, saj je cena olja predvsem zaradi vojne v Ukrajini izredno nestabilna. Ta država namreč pokriva skoraj polovico svetovnih potreb po sončničnem olju, nabava od tam pa je trenutno za evropske proizvajalce zelo otežena in prihaja praktično le po kapljicah, pa še to po zaslugi starih zalog iz lanske žetve. Bistriško podjetje sicer trenutno v Ukrajini ne nabavlja surovega olja, je pojasnil Hustić. "Trg se je za pomemben del količine izpraznil, medtem ko povpraševanje ostaja takšno, kot je, zato so cene šle v nebo, v primerjavi z enakim obdobjem lani praktično za 50 odstotkov. Ob tem so za pet- do sedemkrat narasli stroški energentov, dražji pa je tudi ves embalažni material," pojasnjuje prvi mož največjega slovenskega oljarja. Ker so v zadnjih 15 letih stkali dobre poslovne odnose z vsemi svojimi poslovnimi partnerji, so eno redkih podjetij, ki jim je tudi v zahtevnih časih uspelo dobaviti dovolj surovega olja za potrebe celotnega trga. Vseeno za zdaj še ne morejo zagotoviti, da imajo surovine dovolj za stoodstotno izpolnitev letošnjega načrta, so pa doslej uspeli zagotoviti vse s strani kupcev naročene količine. "Trenutno poslujemo v skladu s finančnim načrtom, celo nekoliko nad načrtovanimi količinami in vrednostmi. Vendar, tako je zdaj, težko pa je napovedovati, kaj se bo glede na vse, kar se dogaja, zgodilo do konca leta," je dejal Hustić. Kot je poudaril, pri proizvodnji zelo veliko pozornosti namenjajo tudi kakovosti, zato jim ni vseeno, od kod prihaja surovina, s tem pa se nabor dobaviteljev še dodatno zoži. Na nekaterih evropskih trgih že prihaja do omejevanja nakupa olja in drugih osnovnih živil na manjše količine, zato se pojavlja bojazen, da ne bi olja zmanjkalo na trgovskih policah. Hustić vseeno meni, da z današnje perspektive te nevarnosti ni, kaj se bo zgodilo čez pol leta, pa je težko predvideti in je odvisno predvsem od morebitnih sprememb političnih ali varnostnih razmer. Na vprašanje, kdo v celotni verigi najbolj občuti trenutno podražitve živil, Hustić odgovarja, da so to pridelovalci surovin, njihovi predelovalci, predvsem pa potrošniki. Vlada napoveduje čimprejšnje pogovore glede cenovne politike. Hustić sicer ni zagovornik subvencioniranja in regulacije cen, saj na koncu vse to v vsakem primeru plačamo davkoplačevalci, je pojasnil. "To se namreč lahko vleče v nedogled in ne predstavljam si, kje bi bil konec tega. Očitno se bomo enostavno morali navaditi na višje cene in se sprijazniti s tem, da je obdobje nizkih cen hrane in energije za nami," je dejal Hustić. Ker je posledično pričakovati tudi zahteve po višanju plač, meni, da je to mogoče le tam, kjer slednje sledijo produktivnosti, v nasprotnem primeru pa se hitro spet znajdemo v inflacijski spirali. "Kakršnikoli ukrepi na tem področju, kot se zdaj govori v smislu zviševanja minimalne plače, so absolutno zgrešeni," meni. Dolgoročne napovedi o tem, kako bi se lahko odvile nadaljnje razmere na trgu jedilnih olj, kakor tudi drugih živil, niso možne, je prepričan. Ob tem je omenil primer Srbije, za katero nihče ni vedel, da bo pred nekaj meseci uvedla embargo, pa je bila pred tem njihov pomemben nabavni trg. Zato so morali čez noč spremeniti celotno strategijo nabave, česar ni mogel nihče napovedati. Takšni enkratni dogodki so zadnja leta vse pogostejši in v takih razmerah je zelo težko načrtovati, dodaja. | Del skupine PlastaTovarna olja Gea je sicer pred tremi leti dobila novega lastnika in se iz delniške družbe z bolj razdrobljeno lastniško strukturo prelevila v družbo, ki je danes del skupine Plasta. Čeprav jim niti prejšnji lastniki niso onemogočali poslovanja in razvoja, je zdaj po njegovih besedah upravljanje in vodenje podjetja veliko enostavnejše in prožnejše, saj lahko odločitve sprejemajo veliko hitreje. Družba iz Slovenske Bistrice, ki zaposluje okoli 90 ljudi, je lani dosegla opazno rast prodaje, saj je ustvarila 41,9 milijona evrov prihodkov, kar je za polovico več kot leto pred tem in skoraj 40 odstotkov nad načrtom. Nekaj več kot polovico prihodkov so ustvarili na domačem trgu, ostalo so izvozili, leto pa zaključili s 600.000 evri dobička. |