Gostinci zahtevajo posebno obravnavo

Gostinstvo je med najbolj prizadetimi panogami, saj je na podlagi vladnega odloka zaprto že več mesecev. Ukrepi pomoči iz interventnih zakonov niso dovolj, zato v Sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS zahtevajo posebno obravnavo v PKP8 in sprejetje interventnega zakona, sporoča Mira Črešnar iz OZS. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/meat alcos WEB.jpg>) Gostinci pričakujejo kritje stroškov plač in fiksnih stroškov v celoti, obenem pa tudi nadomestilo za izpad prometa. "V prvem valu epidemije smo z ukrepi še nekako lahko zagotovili preživetje naših podjetij in ohranitev delovnih mest, vendar pa je drugi val mnogo hujši in daljši. Dosedanji ukrepi gostincem ne zadostujejo, zato naj vlada gostinsko dejavnost v naslednjem paketu obravnava posebej. Število brezposelnih v panogi se je v zadnjih treh mesecih povečalo za skoraj 30 odstotkov, več kot 3000 gostinskih in nastavitvenih obratov pa je v minulem letu zaprlo svoja vrata," je poudaril Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, ki pričakuje, da bo za pomoč panogi vlada sprejela tudi poseben interventni zakon. Cvar obenem poudarja, da bi morala Vlada počasi sproščati ukrepe, tudi v gostinstvu. V začetni fazi to pomeni vsaj strežbo malic in strežbo na prostem. Kot ugotavlja sekcija, je posluha za njihove zahteve bore malo, zato je na pristojne ministre in vlado vnovič naslovila predloge, s katerimi bi pomagali temu prizadetemu segmentu gospodarstva. Ključni predlogi oz. zahteve sekcije so: Sekcija skupaj z ostalimi združenji s tega področja predlaga interventni zakon za pomoč gostinstvu in turizmu. Zakon naj določi ukrepe ob morebitnem nadaljevanju krize in izhodno strategijo, ki bo bistvena za nadaljevanje poslovanja v panogi, kjer se pričakuje velik upad prometa v začetnih mesecih. Okrevanje turizma in vrnitev na predkrizno raven bo po nekaterih ocenah trajala vsaj pet let po končani krizi. V Sekciji predlagajo, da se za vsak mesec zaprtja, od januarja 2021 naprej, povrne izpad prihodkov v višini 70 % prihodkov od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, ko je panoga poslovala v normalnem obsegu. Za obrate, registrirane v letu 2020, se za osnovo vzame povprečje mesecev, ko je bilo dovoljeno poslovati. V PKP8 naj se podaljša ukrep čakanja na delo, pri čemer naj država krije celotno nadomestilo plače, torej bruto II. Razlika med bruto II in bruto I sedaj znaša 16,1 odstotka, kar je za delodajalce prevelik strošek, saj nimajo nobenih prihodkov. Prav tako naj UTD, tako kot v spomladanskem času, v celoti krije država, torej 700 eur in prispevke v celoti. Trenutno gostinci od 1100 eur plačujejo prispevke sami, povprečno ti znašajo od 500 do 8000 eur. Na koncu jim tako ne ostane niti za kritje osnovnih življenjskih stroškov. Država naj se pri kritju fiksnih stroškov zgleduje po Avstriji, ki ima enostaven in pregleden model, predvsem pa pomoč države upravičenci dobijo takoj. Aktivna politika zaposlovanja pa naj ne izključuje upravičenost do ukrepa nadomestil za zaposlene na čakanju na delo.