Gosakov odgovor na pisanje Dnevnika o Palomini dokapitalizaciji

Predsednik uprave Palome, Tadej Gosak, je zaradi včerajšnjega poročanja Dnevnika o neuspešni dokapitalizaciji Palome, ki smo ga povzeli tudi na naši spletni strani, poslal prikaz nasprotnih dejstev oziroma odgovor na navedbe v prispevku "Privatizacija Palome tik pred propadom”. ![]( ) Paloma bo uporabila vsa pravna sredstva, da zaščiti družbo in doseže izvedbo dokapitalizacije. V članku avtorja Sebastjana Morozova z naslovom "Privatizacija Palome tik pred propadom”, ki je bil 16. 3. 2016 objavljen na 1. in 5. strani v časniku Dnevnik in na spletni strani dnevnik.si, je zapisanih več netočnih in zavajajočih navedb, ki jih v nadaljevanju zanikamo in pojasnjujemo s podajanjem točnih dejstev in informacij. Napačna je navedba: "…ker bi se sodni postopki, ki onemogočajo dokapitalizacijo Palome lahkozavlekli, naj bi še vedno aktualno privatizacijo sladkovrhske družbe v kratkem najverjetneje ustavili.Sledil naj bi vnovični prodajni postopek.” Sodišče je izdalo začasno odredbo, ki ne pomeni prepovedi uresničitve sklepov skupščine, niti prepovedi uresničitve prenosa lastništva, temveč do sprejetja odločitve sodišča glede izpodbojnih tožb v zvezi s sklepi skupščine o dokapitalizaciji družbe zgolj začasno ustavlja postopke. Paloma je vložila ugovor in bo uporabila vsa pravna sredstva, da doseže nadaljevanje postopka dokapitalizacije, ki ga spremlja in potrjuje tako nadzorni svet družbe, kot uprava in nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga. Prav tako ne drži in so zavajajoče navedbe, da Tadej Gosak ni verjetno niti slutil, kakšne razsežnosti bo povzročila njegova odločitev, da na podlagi šestih prejetih nezavezujočih ponudb ekskluzivno pravico za pogajanja o nakupu družbe podeli poljskemu finančnemu skladu Abris Capital. In to čeprav naj bi po naših informacijah najslabša ponudba od najboljše razlikovala le za okoli deset odstotkov.” Postopek dokapitalizacije je vodila družba konkurenčno in transparentno s ciljem maksimiziranja cene delnice in s pridobitvijo obojestransko zavezujoče pogodbe. Odločitve se sprejemajo v skladu z načeli korporativnega upravljanja, kar pomeni, da postopek vodi predsednik uprave, spremljajo in odobrijo pa ga nadzorni svet Palome, d.d. ter uprava in nadzorni svet SDH. Javno povabilo je bilo objavljeno v medijih 3.2.2015. Družba je preko svojih finančnih svetovalcev Erste Group Bank AG kontaktirala 72 pravnih oseb, od tega jih je 17 izrazilo interes, 6 pravnih oseb pa je predložilo nezavezujoče ponudbe. Nezavezujoča ponudba, ki je vsebovala najnižjo ceno za delnico, je bila prepozna glede na rok, postavljen v procesnem pismu, druga od nezavezujočih ponudb je bila neskladna z zahtevami procesnega pisma, zato sta bili ti dve ponudbi izločeni. Vse pravne osebe so z družbo podpisale standardne pogodbe o varovanju zaupnosti. Najnižja veljavna ponudba se je od najvišje ponudbe razlikovala za skoraj 30 odstotkov, in sicer je najnižja ponudba znašala 2,38 evrov na delnico, najvišja ponudba pa 3,30 evrov na delnico. Kriterij za izbiro najugodnejše zavezujoče ponudbe je bila cena in družba je ocenila, da je najugodnejša nezavezujoča ponudba potencialnega investitorja Abris Capital Partners, ki je tudi edini oddal zavezujočo ponudbo tekom postopka. Prav tako so zavajajoče navedena dejstva o tem, da "je slovaški Eco-Invest, lastnik Palominega konkurenta Slovak Hygenic Paper, ki se že desetletje zanima za nakup Palome, ponujal višjo kupnino za delnice". In še, da "to pomeni, da bi država s sprejetjem ponudbe Eco-lnvesta lahko iztržila 9,7 milijona evrov, s tem ko je sprejela Abrisovo ponudbo, pa se je zadovoljila s približno osmimi milijoni evrov. Razlika je tudi v ponujenem znesku dokapitalizacije: Abris je pripravljen Palomo dokapitalizirati s 15 milijoni evrov, ponudba Eco-lnvesta pa je znašala 18,2 milijona evrov.” EcoInvest kljub večkratnim pozivom s strani uprave Palome, tudi na dan skupščine, ni predložil ustrezne dokumentacije ter notarsko overjeno dokazilo o namensko deponiranih sredstvih. lz dokumentacije, ki jo je predložil, ni izhajalo, da bi bila transakcija lahko nedvomno zaključena, zato uprava Palome ni mogla prevzeti tveganja, da podpre takšnega investitorja, ne glede na višino sredstev, ki jih je ponujal. To so v svoji odločitvi izrazili tudi delničarji, ki so dokapitalizacijo s strani Abris Capital Partners na skupščini delničarjev Palome potrdili s skoraj soglasno večino, in sicer z več kot 99 % oddanih glasov. Zato bo Paloma uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, da zaščiti družbo in doseže čimprejšnjo izvedbo potrebne dokapitalizacije, brez katere bo ogrožen nadaljnji razvoj in obstoj Palome, kar bo posledično zmanjšalo tudi njeno vrednost za lastnike. Prav tako ne drži navedba, "ker država ni sprejela višje ponudbe, sta mala delničarja Palome na sodišče vložila izpodbojni tožbi na sprejete skupščinske sklepe in zahtevi za začasni odredbi.”