Golob:"Za boj z energetsko krizo v 2023 skoraj pet milijard evrov"

Vlada po letošnji pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu za blažitev posledic energetske draginje za leto 2023 predvideva ukrepe v vrednosti skoraj pet milijard evrov, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal premier Robert Golob. Pred regulacijo cen za gospodarstvo je po njegovih besedah treba spremeniti več stvari na evropski ravni. "Za leto 2023, ko bodo razmere najhujše, pripravljamo paket zakonov - nekateri zakoni so že sprejeti, nekateri so v pripravi - kateri skupni obseg bo znašal skoraj pet milijard evrov. Toliko denarja bomo skupaj namenili temu, da bo Slovenija šla skozi to energetsko zimo šla brez velikih prask," je v odgovoru na vprašanje Boruta Sajovica (Svoboda) dejal Robert Golob (na fotografiji). Od tega bo za gospodarstvo namenjenih okoli 1,5 milijarde evrov in za gospodinjstva okoli 1,2 milijarde evrov, v pomoč bo vključeno tudi kmetijstvo, je povedal. Z ukrepi nameravajo zagotoviti, da bodo največji dobavitelji, med njimi državna podjetja, prevzela vse uporabnike po reguliranih cenah, tako da "nihče ne bo ostal brez dobavitelja, še manj brez oskrbe". Cilj drugega paketa je, da bo gospodarstvo lahko delovalo po cenah, ki bodo primerljive tistim v Evropi oz. bodo nižje. S tretjim paketom pa nameravajo zagotoviti, da bodo regulirane cene, ki veljajo od 1. septembra, veljale celotno prihodnje leto "oziroma dokler bo potrebno". Kombinacija ukrepov bo pripeljala do tega, da bo inflacija v Sloveniji nižja od evropskega povprečja in da bo njeno gospodarstvo delovalo po konkurenčnih cenah. "Zavarovali bomo delovna mesta in zavarovali bomo ljudi. Na nikogar ne bomo pozabili," je zagotovil Golob. Poudaril je sicer, da nobena država s svojimi ukrepi ne more rešiti krize, ker je ta evropska, zato je treba istočasno spreminjati delovanje evropskega energetskega trga. Preden bi lahko prišlo do regulacije cen, je treba po njegovih besedah uvesti spremembe na več področjih. Med temi so prostovoljno zmanjšanje porabe energije ter vzpostavitev popolnoma pretočnega evropskega energetskega sistema, saj da je doslej marsikatera država zadrževala energijo zase. Poleg tega so potrebne spremembe na dnevnem trgu električne energije in zemeljskega plina, na katerem da cene niso več povezane s stroški proizvodnje, ter spremembe na terminskem trgu, na katerem se zaradi premajhne likvidnosti dogajajo "malverzacije, ki temeljijo na finančnih špekulacijah in nimajo veze z energetski trgovanjem". Po njegovih besedah se v Bruslju zavedajo, da je treba ukrepati, tako pa pričakuje, da bodo gospodarstvu pomagali s shemo državnih pomoči, "ki bo upoštevala, da trg deluje po novih pravilih". "Na ta način lahko Evropa finančno preživi in ostane tudi ekonomsko močna," je dodal Golob. Za velike poslovne odjemalce je predvidena zamejitev cen na dveh ravneh, je v odgovoru na vprašanje Zvonka Černača (SDS) povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer, in sicer naj bi prvo raven določila evropska uredba, drugo pa interventni zakon, ki naj bi naslovil slovenske specifike. Minister je tudi napovedal izenačitev stroškov gospodinjstev, ki prejemajo toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja, s tistimi, ki se ogrevajo z zemeljskim plinom na individualni osnovi, pripravo sheme za kompenzacijo nakupa lesnih peletov in zagotovitev konkurenčnih cen srednje velikim poslovnim odjemalcem. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/aGoloba.webp)