GfK Slovenija o razvoju eko potrošnje

Družba GfK Slovenija spremlja trende na področju razvoja kupcev in ker v zadnjem času EKO postaja mainstream, so se posvetili raziskavi EKO potrošnje. ![]( ) V Sloveniji je trenutno 40 odstotkov vseh kupcev, ki kupujejo eko proizvode. Med njimi se jih 7 odstotkov redno odloča zanje, medtem ko jih 33 odstotkov kupuje skupaj z drugimi izdelki. Nekateri potrošniki izbirajo samo določene tipe eko izdelkov, kot so mleko, sadje, jajca idr., medtem ko se drugi odločajo za različne izdelke v priložnostnem smislu – denimo takrat, ko želijo narediti nekaj dobrega in zdravega za svojo družino. Kot ugotavljajo v GfK Slovenija, se za EKO izdelke odloča vedno večji delež prebivalstva. Še vedno sicer obstaja 60 odstotkov ljudi, ki tovrstnih izdelkov ne kupuje. Od teh jih okoli 40 odstotkov pozna, ampak jih nikoli ne kupi, 20 odstotkov pa jih sploh ne pozna. Zanimiv je tudi podatek, da več kot polovica slovenskih gospodinjstev sama prideluje zelenjavo. Polovica pridelovalcev trdi, da je glavni razlog za lastno pridelavo zelenjave zagotavljanje višje kakovosti hrane, medtem ko se tretjina z vrtičkarstvom ukvarja zato, ker jim to predstavlja prihranek denarja. Kar 50 odstotkov slovenskih gospodinjstev je začelo samih proizvajati hrano, hkrati pa jih še 20 odstotkov od tistih, ki je ne pridelujejo sami, pridobiva od sorodnikov in kmetij. Glede na rezultate raziskave, razpoložljivost pridelane hrane vpliva na menije v gospodinjstvu, kar nakazuje še en pomemben način soočanja z denarnimi omejitvami. Hkrati pa vpliva tudi na preživljanje prostega časa, ki ga vse bolj pogosto preživijo v svojih vrtičkih. Raziskava, ki jo je opravila družba GfK Slovenija, je pokazala tudi, da splošni potrošniki t.i. zelene ali EKO trditve pogosto dojemajo kot negativne, izstopata "organsko" in "možnost recikliranja", ki imata oba pozitivno konotacijo, sta pa pogosto zaradi te lastnosti povezana z visokimi cenami. Še vedno pa ostaja aktualno vprašanje, kaj pomeni EKO danes in kaj je pomenilo 20 let nazaj. Velika večina anketirancev verjame, da so bili izdelki včasih veliko bolj ekološki, tudi če niso bili tako poimenovani (lokalna pridelava, manj onesnažena zemlja in manj industrijskih dodatkov), kot so danes, ne glede na velik poudarek na "bio" predznak mnogih izdelkov.