GZS:"Zakon o varstvu okolja naj ne ruši sistema ravnanja z embalažo"

Načrtovana sprememba sistema ravnanja z odpadno embalažo je po oceni GZS nepotrebna in škodljiva. Podjetja v obstoječem sistemu skrbno ravnajo z odpadno embalažo, ki pri njih nastaja, in si za to izbirajo izkušene, zaupanja vredne partnerje. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/smeed.webp) Po novem pa bo o prevzemnikih odpadne embalaže odločala tretja, zunanja organizacija, so opozorili. Spremembe sistema ravnanja z odpadno embalažo so predvidene v osnutku novele zakona o varstvu okolja, glede katere je bila v začetku leta opravljena javna obravnava, zdaj pa je v medresorskem usklajevanju. Po tem predlogu bo ena organizacija določala, kdo bo lahko prevzemal odpadno embalažo na dvoriščih proizvodnih podjetij. A to se zdi Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) nepotrebno in škodljivo. Proizvodna podjetja si diktature na svojih dvoriščih ne želijo, so zapisali v sporočilu za javnost. Izvajalci javnih služb že vrsto let opozarjajo na težave zaradi kopičenja dela odpadne embalaže. Toda embalaža v proizvodnih podjetjih predstavlja le približno polovico celokupne količine odpadne embalaže, ki nastaja v Sloveniji. Ta embalaža, ki prihaja in nastaja z embaliranim blagom in surovinami, ki jih podjetja potrebujejo za proizvodnjo oz. lastno uporabo, ni problematična in ne obremenjuje javnega sistema ravnanja z odpadki. Podjetja z nastalo odpadno embalažo na dvoriščih ravnajo skrbno in okoljsko odgovorno, so zapisali na GZS, kjer menijo, da bi se morala Slovenija namesto predlagane rešitve podobno kot Nemčija osredotočiti predvsem na odpadno embalažo, ki konča v gospodinjstvih in obremenjuje javni sistem. Razumljivo se jim sicer zdi, da želi država sistem odpadne embalaže, ki bremeni javni sistem in infrastrukturo, državne finance in družbo, urediti. "Vendar ni razumljivo, da namerava zaradi enega dela odpadne embalaže zrušiti delujoč sistem v drugem delu," so poudarili. Pričakujejo odkrit dialog o tej tematiki ter nadgradnjo tistega dela sistema, kjer se kažejo težave, in nemoteno delovanje sistema tam, kjer že zdaj dobro deluje. | Vsak prebivalec 1 tono in pol odpadkov na leto Prebivalec Slovenije je v 2019 proizvedel povprečno 1.506 kg vseh vrst odpadkov (brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje, zemeljski izkopi ipd.). Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila v 2019 za 38 kg manjša kot leto pred tem, torej v letu 2018. Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, je bila v Sloveniji v 2019 509 kg, to je 14 kg več kot leto prej. Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti se manjša, medtem ko se količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečuje. |