GZS:"Industrija ob rasteh cen energentov za nujen dialog z državo"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp)V GZS so zaskrbljeni nad visoko rastjo cen energentov, saj se je cena električne energije letos podvojila, cena zemeljskega plina pa povečala skoraj za trikratnik. Ob tem pa ni znan načrt, kako bo Slovenija industrijo varno in konkurenčno pripeljala do ogljično nevtralne prihodnosti, so opozorili in poudarili nujnost dialoga z državo. "Enormna rast cen energentov skrbi tako energetsko intenzivno industrijo kot druge gospodarske dejavnosti, na primer živilsko predelovalno in kemijsko industrijo," so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ker je gospodarsko okolje ob nerešenih vprašanjih - od okoljskega področja do ponovno prihajajoče grožnje glede višine minimalne plače - nezanesljivo, se bo morala v to vključiti država, so prepričani. Kot so ponazorili v današnjem sporočilu za javnost, so zakupi energije s strani industrije za leto 2022 in 2023 zaradi visokih cen energentov minimalni, na kar opozarjajo tudi dobavitelji energije. "Dejstvo je, da bo val visokih cen slej kot prej prešel tudi na cene energije za gospodinjstva. In to še preden se je energetski prehod sploh začel," so izpostavili. Velike podražitve energentov povzročajo ogromne težave podjetjem, ki so odvisna od energije. Zaradi hitre rasti cen se v teh razmerah ne odločajo za zakup energije, saj upajo na padec cen, čemur pa ni videti konca. "Zaradi rekordno visokih svetovnih cen zemeljskega plina so nekatera energetsko intenzivna podjetja prisiljena omejevati proizvodnjo," so navedli. To po njihovih navedbah povzroča motnje v svetovnih dobavnih verigah v nekaterih sektorjih, kot je na primer prehrambeni, kar bo povzročilo višje stroške, ki se bodo prenesli na končne potrošnike. Visoke cene energentov lahko ustavijo proizvodnjo v nekaterih najbolj energetsko intenzivnih dejavnostih, o čemer jih opozarjajo nekateri njihovi člani, so dodali. Poleg rasti cen energentov v GZS že vse leto opažajo tudi rekordne podražitve cen surovin, kot so aluminij, baker, železo, celuloza in kemikalije, pa tudi emisijskih kuponov in nepremičnin. "Zato je načrtovanje poslovanja zahtevna naloga," so izpostavili ter ocenili, da je gospodarstvo je s svojim znanjem in viri gotovo del rešitve, a brez proaktivne vloge države pot ne bo lahka.