GZS:"Gospodarstvo potrebuje dodatni paket protikoronskih ukrepov"

Gospodarstvo še vedno čuti posledice trajajoče epidemije covid-19. Zato na GZS izpostavljajo, da je nujno podaljšati in do določene mere spremeniti nekatere že obstoječe ukrepe, kot so čakanje na delo, skrajšani delovni čas, povračilo nekritih fiksnih stroškov, temeljni dohodek ter povračilo oz. kritje stroškov karantene ter odsotnosti zaradi višje sile. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp) "Nov zakonodajni paket interventnih ukrepov za pomoč gospodarstvu, lahko mu rečemo #PKP9, bi moral nasloviti podaljšanje in izboljšanje dosedanjih uspešnih ukrepov, potrebni pa so še nekateri dodatni ukrepi za pomoč pri premagovanju zahtevnih razmer, na kar nas podjetja opozarjajo," je jasen generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Nujno je podaljšanje ukrepov, ki naslavljajo oteženo likvidnostno situacijo v prizadetem delu gospodarstva, kot so moratoriji na kredite in poroštvena shema za nova posojila. Pri določenih ukrepih na GZS predlagamo tudi izboljšave, kot je npr. črtanje omejitve zneska na zaposlenega pri povračilu nekritih fiksnih stroškov ter upoštevanje specifičnosti velikega števila podjetij, ki opravljajo več kot zgolj eno dejavnost. Pri poroštveni shemi predlagamo njeno poenostavitev pri posojilih manjše vrednosti, da bi s tem podprli likvidnost malih in srednje velikih podjetij. Poseben poudarek je vsekakor potrebno nameniti gostinstvu, turizmu, industriji srečanj ter z njimi povezanimi dejavnostmi, kot je npr. dobaviteljska veriga HORECA. Ne sme pa se pozabiti, da pandemija še vedno hromi celotno gospodarstvo, zato se pri določenih ukrepih ne smemo omejiti zgolj na posamezne dejavnosti. Med posebnimi ukrepi za dejavnosti gostinstva in turizma (ter povezane dejavnosti) poudarjamo podaljšanje veljavnosti koriščenja turističnih bonov, ki bi ga veljalo razširiti na več sektorjev ter kritje škode zaradi odpisa zalog, ki jim je potekel rok trajanja v verigi HORECA. Predlagamo tudi uvedbo športno – rekreativnega bona in kulturnega bona ter posebno pomoč za industrijo srečanj. Ti ukrepi bodo prispevali k hitrejšem uokrevanju prizadetih dejavnosti. Kot nov ukrep, namenjen najbolj prizadetim subjektom, na GZS predlagamo povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so morali zaradi omejevalnih ukrepov prekiniti ali zmanjšati obseg svoje dejavnosti, v višini 20 odstotkov izgube prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019. Med ukrepe, ki jih morajo biti deležne vse dejavnosti, pa uvrščamo še podaljšanje subvencij za prejemnike minimalne plače na celotno leto 2021, odlog in pomoč pri izplačilu regresa ter pomoč podjetjem pri nakupu zaščitne opreme in izvajanju testiranj. Ključni pa se nam zdijo tudi ukrepi, ki bodo ohranjali in spodbujali razvojno aktivnost v podjetjih (subvencija za razvojne kadre, raziskovalno razvojni vavčer, krepitev razvojnih izdelkov v podjetjih ter razširitev olajšav za investiranje). Ohranitev razvojnih oddelkov v podjetjih je nujna, da gospodarstvo Slovenije ne bo zaostalo za konkurenčnimi državami, kot se je to zgodilo v zadnji finančni krizi. Nenazadnje pa predlagamo tudi oprostitev vračila prejetih pomoči, ki so jih podjetja prejela v prvem valu epidemije ter možnost individualne obravnave subjektov, ki so jim določeni izredni poslovni dogodki (večje investicije ipd.) pomembno izkrivili poslovni rezultat in kot posledica tega niso izkazali zadostnega padca prihodkov, zaradi česar bi morali, po naši oceni neupravičeno, vračati prejeto pomoč. Na Gospodarski zbornici Slovenije pričakujemo, da bo vlada prisluhnila predlaganim ukrepom, ki smo jih že večkrat naslovili na pristojna ministrstva ter jih vključila v napovedani novi paket protikoronske zakonodaje. O tem bo sicer spregovoril tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek na jutrišnji seji Upravnega odbora GZS.