GZS za 2023 pričakuje 1,1-odstotno gospodarsko rast

Slovenija bo v letu 2023 zabeležila 1,1-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v svojem osnovnem scenariju napoveduje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp) V letu 2024 naj bi se nato rast zvišala na 2,3 odstotka, v letu 2025 pa na 3,0 odstotka. Potrošnja gospodinjstev in poraba države naj bi se v letu 2023 povečala za po 1,5 odstotka, bruto investicije naj bi porasle za 4,0 odstotka. Izvoz naj se se zvišal za 2,5 odstotka, uvoz za 3,5 odstotka, so v GZS objavili ob današnji predstavitvi novega Inštituta za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), ki ga bo, tako kot analitsko službe GZS, vodil ekonomist Bojan Ivanc. Napovedi za obdobje do leta 2025 je označil za razmeroma ugodne. Recesije v pomenu vpliva na trg dela in gospodarsko dejavnost ne pričakuje, lahko pa pride do tehnične recesije, ki je opredeljena kot znižanje BDP v dveh zaporednih četrtletjih, v zadnjem letošnjem in prvem četrtletju prihodnjega leta. Za letos sicer pričakujejo 5,8-odstotno rast BDP. V osnovnem scenariju na splošno negativnih gibanj ne pričakujejo, sploh ne glede zaposlenosti. Napovedujejo sicer, da bo v letu 2023 neto 5000 delovnih mest manj kot letos. Ivanc izpostavlja predvsem slabšo gospodarsko klimo in v okviru te zaupanje v predelovalnih dejavnostih in zaupanje potrošnikov. Na slednje najbolj vplivajo pričakovanja glede gibanja cen v zadnjih 12 mesecih in pričakovanja za prihodnjih 12 mesecev. Po pesimističnem scenariju bi BDP leta 2023 stagniral, v letih 2024 in 2025 pa bi se zvišal za 1,5 in 3,7 odstotka. Po optimističnem scenariju pa bi bila leta 2023 rast 2,5-odstotna, v dveh naslednjih letih pa 2,9 in 3,0 odstotka. Glavna tveganja za naslednja tri leta Ivanc vidi v možnosti hibridne in ekonomske vojne med Rusijo in Zahodom s sabotažami na energetski in digitalni infrastrukturi, kar bi vplivalo na delovanje trgov surovin in energentov, geopolitičnih tveganjih na bližnjem Vzhodu in v Južnokitajskem morju, kar bi lahko prineslo prekinitev dobav iz Azije, ter v zaostritvi pandemije covida-19, kar bi lahko povzročilo zamude pri dobavah in nihanje v potrošnji. Inflacija naj bi po oceni GZS prihodnje leto v povprečju znašala 5,8 odstotka, leta 2024 2,6 odstotka in leta 2025 2,0 odstotka. Po padcu realnih plač letos naj bi se te leta 2023 povečale za 0,7 odstotka, leta 2024 za 1,6 odstotka in leta 2025 1,2 odstotka. Po Ivančevem mnenju neodgovorjena ostajajo vprašanja, kako dolgo še lahko pričakujemo ekspanzivno fiskalno politiko v okoliščinah zaostrovanja monetarne politike, ali se bo povečal politični pritisk na neodvisnost centralnih bank ter ali lahko padec zaupanja potrošnikov in dvig obrestnih mer na vloge prispevata k hitremu dvigu stopnje varčevanja gospodinjstev in s tem k nižji rasti BDP oz. k recesiji. Zborničina napoved gospodarske rasti je nekoliko nižja od napovedi nekaterih institucij. Urad za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi za leti 2023 in 2024 pričakuje 1,4- in 2,6-odstotno rast, Banka Slovenije je junija napovedala 2,4- in 2,5-odstotno. IMF je oktobra za leto 2023 napovedal 1,7-odstotno rast, EBRD septembra 1,8-odstotno, OECD junija 2,5-odstotno in Evropska komisija julija 1,0-odstotno.