GZS pozdravlja nekatere določbe vladnega interventnega zakona

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja nekatere določbe zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki ga je potrdila vlada, a opozarja, da se problemi vseskozi rešujejo preveč parcialno. "Potrebujemo sočasno sprejetje več ukrepov, ki sistemsko naslavljajo različne težave," so poudarili. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/GZS web.jpg>) GZS že eno leto predstavnike države opozarja na izredno stanje na področju cene energije, predvsem plina in elektrike, so zapisali v odzivu na vladno potrditev zakona. "Z vojno v Ukrajini in letošnjimi ekstremnimi vremenskimi razmerami se težave z energenti samo stopnjujejo in zaostrujejo," so dodali. Kopičenje vzrokov za izredne razmere in njihovo prepletanje po navedbah GZS kažejo, da imamo v Sloveniji in tudi v EU sistemske težave ter potrebujemo sistemski pristop za njihovo reševanje s povezanim delovanjem vseh deležnikov, v gospodarstvu, politiki in civilni družbi. Po sprejemu interventnega zakona v sredo v DZ, ki uvaja drugo shemo pomoči za gospodarstvo, je bil danes na vladi potrjen še predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. "Na GZS pozdravljamo nekatere določbe omenjenega zakona, kot so na primer umik pogodbenih kazni, ki so posledica manjšega odjema plina; obračun omrežnine glede na nižjo porabo plina, omejitev višine plačil za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije; opredelitev cenikov toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce ter možnost neposrednega nakupa električne energije od proizvajalcev, ki so v 100-odstotni državni lasti," so zapisali. Zakon, kot so pojasnili, omogoča, da se upravljavec v obdobju višje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo, ki jo razglasi vlada, prilagodi na uporabo goriva, ki ga ima na voljo in za katerega ima že vzpostavljeno tehnično infrastrukturo. Upravljavec mora o zamenjavi najkasneje v roku 48 ur obvestiti okoljsko ministrstvo in inšpektorat za okolje. V treh mesecih po izvedeni zamenjavi mora izvesti prve meritve in obratovalni monitoring emisije. V primeru, da namerava v napravi namesto plina uporabljati nadomestno gorivo tudi po prenehanju razglašenosti višje stopnje tveganja, mora v roku šestih mesecev od predložitve prvega obvestila vložiti vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, so dodali. Na GZS ocenjujejo, da je zelo malo lokacij, kjer bi upravljavci naprav imeli že obstoječo vzporedno tehnično infrastrukturo, ki bi jim dovoljevala takojšen preklop na alternativne energente. "Tudi, kjer ta obstaja, se v realnosti obetajo težave z logistiko in dobavo teh energentov, ki se bodo lahko v praksi izkazovale kot praktično nerešljive," opozarjajo. Skoraj povsod so ali bodo potrebna dodatna vlaganja finančnih sredstev v tehnološko opremo za ukrepe, ki so bolj ali manj začasne narave, so prepričani na zbornici. Upravljavci opozarjajo tudi, da je to za marsikoga korak nazaj, so dodali. Veliko se jih je namreč že osredotočilo na iskanje možnosti lastne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Tu se po pojasnilih zbornice soočajo s težavami umeščanja v prostor, zapletenim in dolgotrajnim pridobivanjem raznovrstnih dovoljenj, na koncu pa še s težavami pri priklopu na obstoječa distribucijska omrežja, kjer so nujno potrebna vlaganja v nadgradnjo. "S tega vidika težko pričakujemo napovedani novi zakon o rabi obnovljivih virov energije, ki naj bi investicije v obnovljive vire energije olajšal," so sklenili sporočilo.