GZS podpira predlagane spremembe zakona o dohodnini

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira predlagane spremembe na področju dohodnine, ki razbremenjujejo zlasti plače, nekoliko manj pa kapital in najemnine.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp) Gospodarska rast bo zaradi tega po oceni analitikov GZS vsako leto višja za 0,5 do 0,75 odstotne točke, so danes sporočili iz zbornice. Na GZS so spomnili, da bi dvig splošne olajšave ter druge spremembe, predvidene v predlogu novele zakona o dohodnini, dvignile neto plače in druge prejemke, s tem pa bi se okrepila rast domače potrošnje v obdobju 2022-2025. Slednja predstavlja okoli 55 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije in pomembno prispeva h gospodarskim gibanjem. Posledično bi se obremenitev plač zmanjšala, predvsem na segmentu dohodnine, še vedno pa bi ostala visoka pri socialnih prispevkih. Pri zadnjih GZS kot rešitev vidi sprejem socialne kapice, ki pa ni predmet spremembe tega zakona, so dodali. Višji neto prejemki ob enakih stroških dela bi pomenili tudi spodbudo brezposelnim k prehodu v delovno aktivnost, so prepričani v zbornici. V letu 2022 se bodo neto plače povečale za 2,1 odstotka pri povprečni plači, in sicer tako zaradi prvega dviga splošne olajšave (s 3500 na 4500 evrov) kot usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z indeksom cen. Po dokončni uveljavitvi davčne olajšave v višini 7500 evrov leta 2025 pa bi se dvignile redne mesečne neto plače v vseh plačnih razredih. Nekoliko opaznejše pa bo zvišanje plač, ki so trenutno blizu povprečni plači, navajajo na GZS. Pri bruto plači 1800 evrov bi se neto plača do leta 2025 dvignila za okoli 8,4 odstotka, pri bruto plači 1600 evrov za 7,3 odstotka, pri 1200 evrov pa za 6,4 odstotka. Pri višjih plačah je razbremenitev zaradi spremenjene davčne obravnave pri nagradi za poslovno uspešnost nekoliko izrazitejša. Za letne prejemke zaposlenih je pomembno, da se najvišji znesek nagrade za poslovno uspešnost, ki ni vključen v osnovo za dohodnino, s povprečne plače v Sloveniji zvišuje na povprečno plačo posameznika, če je ta višja od povprečne plače v državi, še navajajo na GZS. S tem bi delodajalce spodbudili k izplačevanju višjih plač, kar omogoča tudi višje nagrajevanje. Znižanje davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu ima zanemarljive učinke na javnofinančne prihodke, ima pa pomemben vpliv na bodoči dvig števila posameznikov z nadpovprečnimi dohodki, nadalje menijo na GZS. S tem bodo namreč zaposleni, kot so vrhunski strokovnjaki in menedžerji, bolj verjetno ostali v Sloveniji. Dohodninska reforma prinaša tudi ugodne spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem, kar naj bi spodbudilo dolgoročno varčevanje ter znižalo obseg sivega trga na področju najemnin. Smiselno bi bilo uvesti še davčne spodbude pri delodajalcih za plačilo dodatnih oblik zdravstvenega zavarovanja in povečati tiste pri varčevanju v pokojninske sklade, saj bi s tem na dolgi rok razbremenili pritiske na javno zdravstveno in pokojninsko blagajno, še navajajo. Na GZS tako napovedujejo, da bodo aktivno delovali v smeri razširitve nabora ukrepov v predlogu zakona v nadaljnjem zakonodajnem postopku. Novelo zakona o dohodnini bo v sredo obravnaval parlamentarni odbor za finance.