Ekološka tržnica "Od vil do vilic" danes v Mercatorjevem centru Tabor v Mariboru

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/hssac.webp)Ker ekološka hrana ni zgolj trend, ampak nujen in nepogrešljiv temelj zdrave družbe in okolja je danes, v torek 23.junija potekala med 10.00 in 14.00 v Mercator centru Tabor v Mariboru Ekološki tržnica. Na tržnici so lahko obiskovalci našli ogromno dobrot lokalnih kmetij iz Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Kmetije, ki s svojo obliko in načinom kmetovanja spoštujejo naravne življenjske cikle, minimizirajo človekov vpliv na okolje in obratujejo tako naravno, kot je mogoče. Na stojnici ED Podravja so bile na voljo vse informacije povezane s strategijo 'od vil do vilic' in prednostne naloge Evropske komisije t.i. Evropski zeleni dogovor. Če so obiskovalci želeli so jih tudi naučili, kako iz odpadne in zavržene zelenjave pridelati novo, svežo zelenjavo – kar doma v okrasnem lončku! Vsi sodelujoči so bili seveda sveže in bogato nagrajeni. Dogodek je organiziral Zavod PIP v okviru Informacijske točke Europe Direct Podravje v sodelovanju z Združenjem ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Pandemija Covid-19 je še toliko bolj poudarila pomembnost zanesljivega in odpornega prehranskega sistema, ki lahko državljanom v vseh okoliščinah zagotovi dostop do zadostne količine cenovno dostopne hrane. Opomnila nas je na povezavo med zdravjem, ekosistemom, dobavnimi verigami, porabo in mejami zmogljivosti našega planeta. Vsako leto se srečujemo z vedno pogostejšimi sušami, poplavami in požari, pojavljajo pa se tudi novi škodljivi organizmi. Vse navedeno nas opozarja, da je naš prehranski sistem ogrožen in mora nujno postati bolj trajnosten in odporen. Strategija 'od vil do vilic' je celosten pristop, ki prikazuje, v kolikšni meri Evropejci cenijo prehransko trajnostnost. Kot del evropskega zelenega dogovora pomeni priložnost za izboljšanje načina življenja, zdravja in okolja. Oblikovanje ugodnega prehranskega okolja, v katerem je lažje izbrati zdrave in trajnostne načine prehranjevanja, pozitivno vpliva na zdravje in kakovost življenja potrošnikov ter zmanjšuje z zdravjem povezane stroške družbe. Evropejci vedno bolj posegajo po sveži in manj predelani hrani, med pandemijo Covid-19 pa so se okrepili tudi pozivi h krajšim dobavnim verigam. Potrošnikom je treba zagotoviti možnost izbire trajnostne hrane, vsi akterji v prehranski verigi pa bi morali trajnost razumeti kot odgovornost in kot priložnost.