EK podala pripombe na slovenski strateški načrt skupne kmetijske politike

Potem ko je Slovenija konec lanskega leta Evropski komisiji predložila strateški načrt skupne kmetijske politike za novo obdobje 2023-2027, je konec marca prejela odziv komisije z nekaterimi pripombami.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Kmecki_praznik-konji[1].webp) Morebitne dopolnitve načrta so predmet pogajanj, pravi resorno ministrstvo in deležnike poziva k sodelovanju za pripravo najboljših rešitev. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Evropska komisija pozdravlja upoštevanje priporočil in prizadevanja na področju dobavnih verig, sodelovanja, shem kakovosti, ekološkega kmetovanja in poenostavitve za organe in upravičence. V odzivu pa navaja nekatera nova priporočila, in sicer da je potrebna večja ambicioznost na področju okolja in podnebnih sprememb ter večji poudarek na socialno-ekonomskih potrebah podeželskih območij (npr. zagotavljanje širokopasovnega interneta), znanju, inovacijah in digitalizaciji v kmetijstvu. Evropska komisija poudarja tudi pomen kazalnikov za spremljanje uspešnosti izvajanja strateškega načrta skupne kmetijsk politike. Pripombe so usmerjene tudi na dodatne podatke in pojasnila. "Ministrstvo pri pripravi odgovora Evropski komisiji in dopolnitvah načrta potrebuje aktivno sodelovanje in pomoč deležnikov in partnerjev, ki so v vsebinskem delu predlagali nekatere ukrepe," so zapisali po današnjem sestanku horizontalne delovne skupine v okviru priprave strateškega načrta ter širših in ožjih delovnih skupin za pripravo predlogov in dokumentov skupne kmetijske politike po letu 2020. Na sestanku je sodeloval tudi minister Jože Podgoršek, ki je deležnike pozval k proaktivnemu sodelovanju ter dialogu za iskanje najboljše rešitve za slovensko kmetijstvo, živilsko industrijo, podeželje in gozdarstvo. Slovenija mora obrazložitve in pojasnila komisiji posredovati v treh tednih od prejema njenega odziva. Na ministrstvo pravijo, da bo presoja strateških načrtov držav članic potekala tudi v luči novih razmer - vojne v Ukrajini in s tem povezanih novih razmerjih v verigi preskrbe s hrano. Države članice bodo lahko po navedbah ministrstva vnesle v strateške načrte nekatere spremembe, če bodo z njimi zmanjševale odvisnost od fosilnih goriv oziroma povečevale samooskrbo z beljakovinskimi komponentami, oljnicami, itd. "Pripombe Evropske komisije in dopolnitve SN SKP so predmet pogajanj z državo članico. Cilj ministrstva je, da v pogajanjih uspešno zagovarja naša stališča, da bomo lahko zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje Slovenije," so zapisali. Strateški načrt skupne kmetijske politike za Slovenijo zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem prek ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na območjih z omejenimi možnostmi delovanja in v sektorjih v težavah, prek zagotavljanja varne in kakovostne hrane, krepitve agroživilskih verig in izboljšanja položaja kmeta v verigi, spodbujanjem pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo ter generacijske pomladitve.