Državni zbor (po vetu) znova podprl uvedbo davčnih blagajn

Poslanci so morali pred dokončnim odhodom na počitnice danes opraviti še eno izredno sejo. Na njej so ponovno odločali o zakonu o davčnem potrjevanju računov, na katerega je državni svet v petek izglasoval veto. Za dokončni sprejem zakona je bilo potrebnih 46 glasov. ![]( ) DZ je z 52 glasovi za in 13 proti znova podprl zakonsko rešitev za uvedbo davčnih blagajn, potem ko so državni svetniki v petek na zakon izglasovali veto. Državni svet je veto na zakon, ki ga je DZ sprejel 15. julija, izglasoval s 15 glasovi za in 13 proti. S tem je sledil predlogu interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki dvomijo o tem, da stroški uvedbe odtehtajo pričakovane koristi. Opozarjajo tudi, da se novosti uvajajo kljub temu, da še niso ovrednoteni rezultati t. i. virtualnih davčnih blagajn, ki pri gotovinskem poslovanju veljajo zdaj. V skupini so menili, da gre za nesorazmerno obremenitev vseh zavezancev, zakon pa po njihovem mnenju v ničemer ne bo izboljšal stanja tam, kjer se računi sploh ne izdajajo ali kjer delujejo neregistrirani subjekti. Davčne blagajne oz. registrske blagajne z neposredno medmrežno povezavo do finančne uprave se bodo pri poslovanju z gotovino po zakonu uvedle z 2. januarjem 2016. Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, predvideno je dveletno prehodno obdobje, vlada pa si obeta od 50 do 100 milijonov evrov izkupička. Vlada je imela že 7. maja na dnevnem redu predlog zakona, ki naj bi ga uvedli z 2. januarjem prihodnje leto. Davčne blagajne bodo podatke o izdanih računih pri plačilih z gotovino pošiljale prek interneta neposredno na finančno upravo, od česar je mogoče pričakovati manj utajenih davkov. V ta namen bodo uporabljali elektronske naprave, kot so osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon, ki imajo vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom in omogočajo podpisovanje sporočil s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Poleg tega bodo morali zavezanci Fursu predložiti tudi podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdajajo računi. Na podlagi tega podatka bo namreč mogoče v primeru morebitnega nadzora ugotoviti, kje je bil izdan račun. Zakon bo dopustil le malo izjem od obveznega potrjevanja računov. Zavezanec bo tega postopka oproščen le v primeru, da se njegova elektronska naprava ne bo mogla povezati s centralnim informacijskim sistemom Fursa, bodisi zaradi izpada slednjega bodisi zaradi izpada internetne povezave. V tem primeru bo moral račune izdati z uporabo vezane knjige računov. Po besedah generalne direktorice Fursa Jane Ahčin bo finančna uprava (Furs) testno okolje za razvijalce in uporabnike vzpostavila septembra. Sistem naj bi poskusno stekel 1. decembra, obvezen pa naj bi bil od 2. januarja prihodnje leto. Nato bo sledilo dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.