Digitalizacija procesov je nujna

Slovenska industrija se vse bolj zaveda nujnosti digitalizacije, a se pri njenem uvajanju še naprej sooča z velikimi izzivi, ugotavlja Slovensko-nemška gospodarska zbornica. Sogovorniki na današnji okrogli mizi (z desne proti levi: Boris Presekar, prokurist Bosch Slovenija,Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Suzana Leben, vodja strategije in transformacije Telekom Slovenije ter Tomaž Lanišek, direktor KnaufInsulation za Evropo), so izpostavili nujnost razvoja pravih kadrov, dodatno spodbudo bi predstavljalo ugodnejše davčno okolje.![](/storage/files/images/poza.jpg) Hitrejša digitalizacija prinaša tudi večjo konkurenčnost vseh slovenskih podjetij. Slovensko-nemška gospodarska zbornica bo skupaj s partnerji v tem letu omogočila vpogled v nove poslovne modele, pametne tovarne in digitalno povezovanje procesov. Za dosego cilja, ki je digitalna transformacija slovenske industrije, je nujno sodelovanje države, predvsem na področju izobraževanja in izboljšanja gospodarskih razmer. Pametne tovarne ne obstajajo več zgolj na papirju ampak jih vse več tudi že deluje v praksi. Slovenija po trenutnih primerljivih podatkih na tem področju zaostaja, zato se mora čim preje lotiti predvsem digitalizacije procesov. Četrta industrijska revolucija se je namreč že začela, pri čemer ne gre zgolj za vpeljavo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v proizvodnjo ampak za popolno spremembo procesov v podjetjih z uvedbo digitalizacije na vse ravni poslovanja, od procesov zaposlovanja do procesov dobave in nenazadnje do procesov odločanja. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so pri tem zgolj podlaga za združitev vseh procesov, ki tečejo v podjetjih, na en skupni imenovalec. Njihova osrednja točka pa ostaja človek. Investicije bodo, problem usposobljenosti zaposlenih Raziskava Slovensko-nemške zbornice o stanju digitalizacije slovenske industrije, ki je bila opravljena med 88 pretežno proizvodnimi podjetji različnih velikosti (od mikro do velikih) v Sloveniji, je pokazala, da bodo podjetja v naslednjih letih investirala v digitalizacijo procesov znotraj podjetij med povprečno med 2 in 3 odstotki letnega prometa. Investicije bodo pretežno namenjene digitalizaciji logistike in proizvodnje. V raziskavi je opaziti razkorak med percepcijo stanja in usmerjanjem investicij, kar govori v prid slabšemu poznavanju stopenj digitalizacije podjetij. Največjo oviro digitalizacije podjetja še vedno vidijo v kvalificiranosti zaposlenih, visokih stroških in zaščiti podatkov, od digitalizacije pa pričakujejo predvsem izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti ter boljše načrtovanje. V Slovensko-nemški zbornici so z raziskavo ugotovili tudi, da je želja podjetij spodbuda države za ukrepe digitalizacije in podpora pri nadaljnjem izobraževanju. Znanje in primeri iz tujine Rezultati so spodbudili Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, da skupaj s partnerskimi podjetji v letu 2017 pripravi več predvsem izobraževalnih dogodkov na temo pametnega poslovanja, s katerimi bodo odgovorili na vprašanje novih poslovnih modelov in sprememb obstoječega poslovanja v pogovoru z gospodarstveniki v februarju, v marcu bodo vodjem industrijske proizvodnje prikazali več nivojev digitalizacije procesov, v aprilu pa bodo tako vodstvene delavce kot tudi strokovnjake različnih področij industrije združili na celodnevni gospodarski konferenci Smart Business Smart People, kjer ne bo manjkalo prenosa znanja s strani nemških govorcev. Podjetja pa si bodo lahko tudi pobližje ogledala digitalizirane proizvodne enote in obiskala sejme s tovrstno tematiko v Nemčiji. Država naj vzpostavi okolje Za uvedbo popolne digitalizacije podjetij bo potreben posluh in aktivacija države. V kolikor je njena želja, da bi Slovenija postala referenčna država in akter digitalne transformacije ne le na ravni države ampak tudi podjetij, bo nujno potrebno ohraniti davčne olajšave za investicije v raziskave in razvoj in investicije v infrastrukturo (še posebno digitalno). Potrebna bo sprememba izobraževalnega sistema, ki se bo moral ne le bolj prilagoditi željam in potrebam podjetjem, ki ustvarjajo dodano vrednost Slovenije, ampak tudi zagotavljati kadre, ki bodo izobraženi za delo v digitaliziranih podjetjih. Nujno potrebna je uvedba vajeništva, ki bo zapolnila vrzel kvalificirane delovne sile in reforma trga dela, ki bi morala vključevati več fleksibilnosti dela, ki ga prinaša digitalizacija. Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je predstavitev pospremila z besedami: "V Slovensko-nemški gospodarski zbornici bomo podjetjem pri njihovi usmeritvi v digitalizacijo procesov pomagali s prenosom znanja in dobrih praks iz Nemčije ter s praktičnimi seminarji, vključno z izobraževanjem za naziv Chief Digital Officer. Naš cilj je povečati vedenje o vseh procesih, ki spremljajo digitalizacijo. Za končno izvedbo pa bo potrebo tudi sodelovanje države, ki bo morala na vseh nivojih končno prisluhniti podjetjem, ki so največji delodajalec v državi. Le skupaj lahko spišemo zgodbo o Slovenji kot referenčni državi digitalne transformacije." Fotografija: Anže Krže (Mediaspeed)