Članice EU v boj z rastjo cen hrane s finančno pomočjo kmetom

Države EU bodo skušale inflacijo na področju hrane, ki je med drugim posledica vojne v Ukrajini, sprva omiliti s finančno pomočjo kmetom.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) V Sloveniji bo skupaj na voljo 5,1 milijona evrov, od tega 1,7 milijona evropskih sredstev, je v Bruslju povedal kmetijski minister Jože Podgoršek. Odločitev o tem bo prepustil novemu vodstvu ministrstva. Po besedah ministra Podgorška, ki opravlja tekoče posle, se ocenjuje, da je stopnja inflacije na področju hrane skoraj devetodstotna. Kmetijski ministri EU danes niso toliko razpravljali o samih omejitvah cen ali podobnih ukrepih, ampak o pomoči za kmetijska gospodarstva, ki bi lahko v verigi preskrbe s hrano pomenila nižje dvigovanje cen. Komisija je že sprožila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji je pripadlo 1,7 milijona evrov, k čemur lahko doda še 200 odstotkov lastnih sredstev, tako da bo slovenskemu kmetijstvu na voljo okoli 5,1 milijona evrov, je pojasnil minister. Napovedal je, da bo ministrstvo še v času njegovega mandata pripravilo sestanek z deležniki, na katerem bodo pripravili neko izhodišče za to, kateri sektorji bi lahko prejeli sredstva. To bo minister v predaji poslov posredoval svoji naslednici, ki bo morala zelo hitro sprejeti odločitev. Sredstva morajo namreč biti izplačana do konca septembra letos, je poudaril Podgoršek. Najverjetnejši novi ministrici za kmetijstvo Ireni Šinko bo prepustil tudi odločitev glede prerazporeditve neporabljenih sredstev iz sklada za razvoj podeželja. Komisija je namreč predstavila predlog izrednega ukrepa, v skladu s katerim bodo lahko države do pet odstotkov sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2021-2022 namenile za enkratno izplačilo kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali razvojem kmetijskih proizvodov. Posamezna kmetija bo lahko prejela do 15.000 evrov, podjetje pa do 100.000 evrov. Novo vodstvo ministrstva bo za to odločitev imelo več časa, je pojasnil Podgoršek, ki se je danes udeležil svojega zadnjega zasedanja kmetijskih ministrov v Bruslju. Evropska komisija je sicer na zasedanju predstavila razmere na kmetijskih trgih v luči ruske invazije v Ukrajini. Ugotavlja, da je v tem trenutku v Ukrajini največja težava zagotoviti koridorje oziroma transportne poti za izvoz žit v preostale dele sveta. Na zalogi ima približno 40 milijonov ton pšenice, do poletja oziroma do žetve pa bi je morali izvoziti vsaj 20 milijonov ton, je povedal slovenski minister za kmetijstvo. Na zasedanju je podprl predlog komisije za vzpostavitev t. i. solidarnostnih pasov, prek katerih bi omogočili izvoz ukrajinskega žita tudi po drugih poteh, saj so običajne transportne poti, ki potekajo po morju, zaradi vojne prekinjene. Glede same letine v Ukrajini je pričakovati, da bo po žetvi od 20 do 40 odstotkov manj žita, kar lahko po Podgorškovih besedah pomembno vpliva tudi na prehransko varnosti. "A je v Evropi zaenkrat napoved letošnje sezone dokaj ugodna, tako da bi lahko en del nadomestili s samo pridelavo v Evropi in nekaterimi ukrepi za povečanje površine za pridelavo žit," je pojasnil. Ministri so danes sprejeli tudi sklepe sveta o cepljenju kot dopolnilnem sredstvu sedanjim ukrepom za preprečevanje in nadzor visoko patogene ptičje gripe. Podgoršek je poudaril, da je treba spodbujati raziskave za razvoj varnih in učinkovitih cepiv, katerih aplikacija bo primerna določenim načinom reje ter vrstam oziroma kategorijam perutnine in ptic v ujetništvu. Pozdravil je še pripravo seznama živali, ki jih je mogoče imeti kot domače živali. Ob tem je izpostavil, da mora EU na tem področju nastopiti enotno.