ČZS brani varnost (spornega) meda

![](/storage/files/images/czs1.jpg)Strokovne institucije iz področja varovanja zdravja, varne hrane in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so že na novinarski konferenci 18. decembra sporočile, da je slovenski med varen in da ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, a sumi ostajajo. Z namenom podrobnejše pojasnitve zadnjih dogodkov, povezanih s Poročilom o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015, v zvezi s katerim so se v zadnjih dneh v javnosti pojavile nekatere netočnosti in odprta vprašanja, je bila danes na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklicana novinarska konferenca. Na njej so predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Čebelarska zveza Slovenije in državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podali dodatne informacije o tem, da so slovenski med in živila v Sloveniji varna. Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je na začetku povedala, da ministrstvo s svojimi politikami in ukrepi vedno najprej zasleduje visoko stopnjo varnosti živil in njihovo kakovost. Zatrdila je, da je varnost hrane in potrošnika prva skrb ministrstva. Po njenem mnenju je najpomembnejše, da je Uprava za varno hrano s pomočjo policije odkrila kršitelja z nelegalno proizvodnjo in prodajo zdravil in s tem zaščitila slovenskega potrošnika. Generalni direktor dr. Janez Posedi je na kratko povzel poročilo, s katerim je Uprava izvedla nadzor nad podjetjem, ki je nedovoljeno proizvajalo in prodajalo veterinarsko zdravilo proti zajedalcem čebel varoe. Pri tem je izpostavil, da je postopek nadzora veterinarske uprave potekal že vrsto let, vendar metode niso zalegle saj se je kršitelj vrsto let izmikal. Septembra leta 2014 je bila oblikovana skupina, ki je morala pridobiti podatke, kdo so potencialni kupci, kako je možno priti do zdravila in opraviti navidezen nakup, na podlagi katerega je bila izdana sodna odredba za vstop v zasebne prostore, kjer se je zdravilo proizvajalo in kamor inšpektorji pred tem niso imeli možnosti vstopa. Zaradi dolgotrajnih postopkov se je izdaja poročila tudi časovno zavlekla. Po njegovih besedah v analizah vzorcev medu, ki jih je uradno izvedla Uprava za varno hrano v okviru rednega monitoringa v zadnjih letih, nikoli niso v medu našli substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Tudi v analizah medu, ki jih obravnava to poročilo, v medu ni bilo najdenih nobenih substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Prav zaradi tega umik medu iz trga ni mogoče zahtevati, saj je le ta skladen s predpisi in povsem varen. Peter Otorepec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedal, da je edina snov, ki je bila najdena v vzorcih medu, ki bi lahko potencialno predstavljala tveganje, bila prisotna v tako majhnih vrednostih, da na zdravje ljudi nima nobenih škodljivih učinkov. Zatrdil je, da na podlagi podatkov, ki so jih preučili lahko trdi, da takšen med ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Boštjan Noč iz Čebelarske zveze Slovenije je izpostavil, da je slovenski med varno živilo. "Moja otroka sta med zajtrkovala včeraj, danes in ga bosta tudi jutri..." | Draga laboratorijska analizaLaboratorijska analiza, če med vsebuje ostanke amitraza, ki so jih v medu nekaterih čebelarjev odkrili tudi inšpektorji za varno hrano, stane 160 evrov, pri ugotavljanju ostankov rotenona pa 210 evrov.Po razkritju uporabe ilegalnih pripravkov za zdravljenje čebel v Čebelarstvu Debevec, ki so vsebovali strupene kemikalije, tudi klorfenvinfos in retonon je javnost vznemirjena, dekan veterinarske fakultete Andrej Kirbiš in predsednik veterinarske zbornice Borut Zemljišč pa sta podpisala sporočilo za javnost v imenu veterinarske stroke: "Z vso strokovnostjo in odločnostjo lahko ocenimo, da so med ali izdelki iz medu, če so v njih dokazane katere koli koncentracije prepovedanih snovi, kot sta klorfenvinfos in rotenon, neuporabni in zdravstveno neustrezni za prehrano ljudi. Strokovno ustrezno mnenje o varnosti medu pa bo mogoče postaviti le na podlagi temeljite analize, ki bo vključevala večje število kot le dvajset vzorcev medu slovenskih čebelarjev." | .