Anketa GZS o državni pomoči med podjetji

Kar 70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje, je pokazala anketa GZS (Gospodarske zbornice Slovenije), v kateri je sodelovalo 423 podjetij. Objavljamo njihovo sporočilo...![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/gzs zastave.jpg>) Povprečnemu podjetju se je prodaja zmanjšala za 15 %. Kljub epidemiji pa je pretežni del podjetij leto zaključil s pozitivnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Kot najkoristnejša ukrepa za ohranitev poslovanja so anketirana podjetja ocenila čakanje na delo in skrajšan delovni čas. 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, pa bo moralo v povprečju vrniti 40 odstotkov pomoči. V anketi o državni pomoči, ki smo jo izvedli na GZS med 25. januarjem in 9. februarjem, je sodelovalo 423 podjetij. Njihove odgovore smo ustrezno uravnotežili, da odražajo mnenje populacije. Zbirali smo podatke o ključnih parametrih poslovanja (prodaja, dobiček iz poslovanje pred amortizacijo, neto dobiček), prejeti državni pomoči in njenem morebitnem vračanju, poglede na ustreznost inštrumentov ter oceno zadovoljstva s kompleksnostjo uveljavljanja pomoči, hitrostjo izplačil in povratnimi informacijami. Povprečno podjetje je v 2020 beležilo okoli 15-odstotni padec prodaje, pri čemer jih je dobrih 60 % beležilo padec v povprečni višini 30 %; kar 23 % podjetij pa beležilo v povprečju 16-odstotno rast. Nespremenjeno raven prodaje je imelo 14 % podjetij. Storitvena podjetja so bila bolj prizadeta kot industrijska. Padec je tako beležilo 70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij. Povprečni padec prodaje je bil pri storitvenih podjetjih 35-odstoten, pri industrijskih pa 23-odstoten. Pretežni del podjetij je kljub izzivom pandemije leto 2020 zaključilo s pozitivno EBITDA (teh je bilo 84 %) oz. z neto dobičkom (teh je bilo 75 %). Pri tem je bilo stanje v industriji (92 % družb s pozitivno EBITDA) boljše kot v storitvenih dejavnostih (79 % družb s pozitivno EBITDA). Pri vprašanju o državnih pomočeh iz šestih zakonodajnih paketov (#PKP1-6) je 42 % podjetij odgovorilo, da pomoči ni koristilo, ker ali niso izpolnjevali kriterijev ali pa se za to niso odločili. Od teh, ki so pomoč prejeli, jo bo 39 % podjetij moralo vračati. Prejeta državna pomoč naj bi sicer predstavljala 15 % celotnih letnih prihodkov 2020 (pri podjetjih, ki so pomoči koristila), pri čemer je največ podjetij (dobrih 40 %) prejelo pomoč v višini 5 % svojih prihodkov. V industriji so prejete pomoči predstavljale 11 % letnih prihodkov, v storitvah 17 %. Tista podjetja, ki so pomoč prejela, in so kasneje ocenila, da do pomoči po #PKP1- PKP6 niso bila upravičena, bodo morala v povprečju vrniti 40 % prejete državne pomoči. Po oceni anketiranih podjetij so bili za stabilizacijo njihovega lastnega poslovanja med sprejetimi državnimi ukrepi najpomembnejši čakanje na delo (77 %), skrajšan delovni čas (34 %), povračilo bolniške odsotnosti (25 %) in odlog plačila kreditnih obveznosti (24 %), pri čemer so podjetja lahko označila več ukrepov. Možnost odloga kreditnih obveznosti je izkoristilo 18 % podjetij, odloga davčnih obveznosti pa 16 %. Novo posojilo po bančni poroštveni shemi naj bi koristilo 7 % podjetij. Pri pogledu na ukrepe za celotno gospodarstvo je njihov pomen le še porasel, pri čemer je četrtina podjetij izpostavila še velik pomen turističnim vavčerjem in odlogu plačila davkov. S hitrostjo izplačil zahtevkov po #PKP je bilo zadovoljnih 44 %, z administrativno enostavnostjo oz. kompleksnostjo pri uveljavljanju pomoči po #PKP pa zgolj dobra petina podjetij. 60 % anketiranih podjetij je bilo zadovoljnih s pojasnili pri uveljavljanju pomoči po #PKP, ki so jih prejeli na Gospodarski zbornici Slovenije. S pojasnili pri državnih organih (ministrstva, FURS, SPOT, ZRSZ ...) je bilo na drugi strani zadovoljnih zgolj 28 % podjetij. GZS na podlagi izvedene ankete ugotavlja, da bo prejeto pomoč v 2021 vračalo kar 39 % podjetij, kar pomeni dobro priložnost za oblikovanje podpornih ukrepov za rast, ki bi navedena sredstva usmerila v spodbujanje inovativnosti in investicij. S tem bi država brez javno-finančnega bremena spodbudila tudi gospodarski potencial v zasebnem sektorju, ki je ključen za dolgoročno rast produktivnosti in približevanje cilju doseganja 60.000 EUR dodane vrednosti v letu 2025.