Ajda se vrača | InStore

Država (s čebelarji) spodbuja pridelavo ajde.![](/storage/files/images/ajda[1].jpg) Leta 1950 je bila ajda še na 18.000 hektarjih njiv, od tega na 16.000 hektarjih strnišč, leta 1960 na 8000 hektarjih, v letih od 2000 do 2010 pa le še na od 700 do 800 hektarjih slovenskih njiv. Nekoč tradicionalna slovenska rastlina ajda, ki je z njiv skoraj izginila, se spet vrača. Pridelavo spodbujajo v prvi vrsti čebelarji, saj je za čebele izjemnega pomena, podpira pa jo tudi država, saj njeno gojenje prispeva k varovanju narave. Pomen ajde za kmetijstvo in prehrano so predstavniki Čebelarske zveza Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu ter ministrstva za kmetijstvo in okolje v okviru projekta: *"Kar sejemo, to žanjemo",* predstavili na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije **Janez Vencelj** je povedal, da so se za akcijo sejanja ajde odločili predvsem zaradi povečanja njene prepoznavnosti in uživanja izdelkov iz ajde, saj ni koristna samo za čebele in čebelarje, ampak tudi za kmeta in na koncu tudi za potrošnika."*Ajda cveti, ko v naravi ni drugih večjih virov za čebele. Glavni namen akcije pa ni ajdov med, ampak ohranjanje narave in to, da sejanje ajde lahko pomaga čebelarjem pri preživetju čebeljih družin,"* je dejal Vencelj. Tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje **Tanja Strniša** je opozorila, da je bila ajda tradicionalna slovenska hrana, poljščina in kultura, sodobni čas pa je prinesel bolj intenzivno gnojenje pšenice, bolj intenzivne poljščine in s tem tudi kasnejšo žetev, živinoreja, ki je zahtevala močnejšo hrano, pa jo je s koruzo skoraj povsem izrinila. V projekt so se vključili tudi na Biotehniški šoli Rakičan. Po besedah **Roberta Janže** s te šole zato, ker ima ajda po njihovem možnosti na trgu, obenem pa z njo varujemo strnišče pred pleveli ter s tem boleznimi in škodljivci. Daje nam drugi pridelek v sezoni in je odlična medonosna rastlina, je dejal Janža, ki jo vidi celo kot butični izdelek, ki bi lahko dosegel višjo ceno. Spomnil je, da je bila leta 1950 ajda še na 18.000 hektarjih njiv, od tega na 16.000 hektarjih strnišč, leta 1960 na 8000 hektarjih, v letih od 2000 do 2010 pa le še na od 700 do 800 hektarjih slovenskih njiv. Leta 1950 so na hektar pridelali kakšnih 400 kilogramov. Nove sorte pšenice so takrat dajale že kakšnih 800 kilogramov pridelka na hektar, zato so kmetje ajdo vse bolj opuščali. Danes pridelajo na hektarju od 800 do 1500 kilogramov ajde.Na zemljišču Pomurskega sejma so medovito ajdo tudi posejali in je na ogled obiskovalcem, nekateri čebelarji pa predlagajo, da bi država pridelavo ajde bolj spodbujala.