AT Kearney:"Slovenija lahko izkoristi svojo razvitost"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Atcc.webp)Indeks zaupanja v tuje neposredne investicije 2020 (angl. The 2020 Kearney Foreign Direct Investment (FDI) Confidence Index®), ki ga letno izdaja globalno svetovalno podjetje Kearney, kaže, da bodo tuje neposredne investicije zaradi bolezni covid-19 upadle, način in časovni okvir okrevanja pa ostajata zelo negotova.Evropske države ostajajo privlačne za tuje neposredne investicije. Podnebne spremembe bodo v ospredju odločanja podjetij glede investicij v prihodnjih treh letih. Letošnja izdaja Indeksa zaupanja v tuje neposredne investicije 2020 družbe Kearney z naslovom 'Vstopamo v nevihto: napovedovanje tveganj v negotovem svetu' (angl. Entering the storm: anticipating risk in an uncertain world) razkriva, v kolikšni meri so izvršni direktorji podcenjevali vpliv covida-19. Raziskava v okviru Indeksa je potekala med januarjem in marcem 2020. Začela se je ravno v času, ko se je novi koronavirus začel širiti po vsem svetu, pretresi na trgu so se šele začeli pojavljati, svet pa se je znašel v burnem obdobju pred prihajajočo krizo. Na začetku raziskovanja, torej pred širjenjem virusa, so bili vodilni v podjetjih optimistični glede svetovnega gospodarstva in prihodnosti neposrednih investicij. Takrat se je zdelo, da Azija obvladuje situacijo. Nato so vlagatelji v zadnjih dveh tednih raziskave ugotovili, da vstopajo v krizo, in njihovo zaupanje je po pričakovanjih upadlo – tako v razvite trge kot trge v razvoju in mejne trge, kar je odraz hitrega izbruha pandemije. Med prvima in zadnjima dvema tednoma Kearneyjeve raziskave so rezultati za vsako od kategorij trgov padli za 25–33 odstotkov. "Pandemija in njeni kasnejši gospodarski pretresi kažejo na to, kako hitro in korenito se lahko spremeni zunanje poslovno okolje," izpostavlja Branko Žibret, partner v družbi Kearney, in dodaja: "Nekateri trgi bodo okrevali hitreje kot drugi in to verjetno pojasnjuje, zakaj se zdi, da se vračamo k temeljem – tj. k velikim, stabilnejšim trgom z bolj predvidljivim političnim in zakonodajnim okoljem. Razviti trgi bodo tudi letos uspešni, verjetno zato, ker so močnejši pri dejavnikih, katerim vlagatelji po navadi dajejo prednost, vključno s privlačnim naložbenim okoljem in močno tehnološko infrastrukturo." Te prednosti pojasnjujejo trajno privlačnost ZDA za tuje vlagatelje, ki na najvišjem mestu Indeksa ostajajo vse od leta 2013. Država nudi zakonodajno okolje, velikost trga in tehnološko infrastrukturo, ki je prijazno podjetjem. Sledijo Kanada, Nemčija, med prvih deset pa se izmed evropskih držav uvrščajo še Francija, Velika Britanija in Italija. Evropske države na splošno prevladujejo na lestvici; na njej je kar 14 držav. Prevlada evropskih trgov kaže na zaupanje vlagateljev v te, na splošno politično stabilna in bogatejša gospodarstva. Številne izmed teh držav so bile močno prizadete zaradi covida-19, vključno z največjimi državami v regiji: Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija in Italija. Večina gospodarstev je zapadla v recesijo, časovni okvir okrevanja po covidu-19 pa še vedno ni jasen. Bruto domači proizvod v EU in evro območju naj bi se letos zmanjšala za 7,1 in 7,6 odstotka. Odziv Evrope na covid-19 ostaja veliko vprašanje, saj bo najverjetneje v prihodnjih letih vplival na zaupanje vlagateljev in neposredne tuje investicije v tej regiji. Vlagatelji uvrščajo razpoložljivost ciljnih investicij z visokim potencialom med najpomembnejše dejavnike za povečanje tujih neposrednih investicij, medtem ko makroekonomsko stabilnost navajajo kot glavno oviro. Ti odzivi kažejo, da se bodo investicije verjetno pojavile na razvitih trgih, kjer so ti dejavniki na splošno močnejši in kjer se pričakuje, da bo škoda zaradi covida-19 sorazmerno manjša. "Slovenija lahko glede na raven svoje razvitosti krepi svoj položaj pri pridobivanju tujih naložb. Vendar mora biti delovanje usmerjeno v visoke tehnologije, digitalizacijo, upravljanje s podatki – torej v segmente, v katerih Slovenija zaostaja. Usmerjena mora biti v tako imenovane greenfield investicije in uvajanje visokih tehnologij, saj te zagotavljajo odpiranje novih delovnih mest z dodano vrednostjo," poudarja Branko Žibret, partner pri družbi Kearney. Raziskava hkrati kaže, da dejavniki, povezani s podnebnimi spremembami, že vplivajo na odločitve o neposrednih tujih investicijah štirih petin anketiranih podjetij. V prihodnosti kar 60 odstotkov anketirancev pričakuje finančne izgube zaradi podnebnih sprememb, 77 odstotkov pa jih poroča, da bodo podnebne spremembe v kratkem vplivale na njihove prihodnje naložbene odločitve. Še večja večina, kar 85 odstotkov, jih meni, da bo vpliv na okolje potencialnih neposrednih tujih investicij vplival na njihove prihajajoče odločitve o neposrednih tujih investicijah. "Podatki odražajo spremembe v svetu. Vodje podjetij se zavedajo, da je pripravljenost na podnebne spremembe postala pomemben vidik splošne poslovne odpornosti. Številni so optimistični glede svoje sposobnosti za ublažitev prihajajočega tveganja – več kot 80 odstotkov vlagateljev pravi, da imajo zmerno do visoko stopnjo pripravljenosti in odpornost na podnebne vplive, vendar jih le približno 60 odstotkov omenja, da imajo v celoti razvito strategijo trajnostnega razvoja," pojasnjuje Branko Žibret, Partner v družbi Kearney. O Indeksu zaupanja v tuje neposredne investicije 2020® Kearneyjev Indeks zaupanja v tuje neposredne investicije je letna raziskava med svetovnimi vodstvenimi delavci in na lestvico uvršča trge, ki bodo v naslednjih treh letih verjetno pritegnili največ naložb. Indeks ponuja edinstveno analizo trgov, usmerjeno v prihodnost, ki jih vlagatelji nameravajo ciljati za tuje neposredne investicije v prihodnjih letih. Od prvega Indeksa, ki ga je Kearney izdal leta 1998, so države, uvrščene na lestvico Indeksa zaupanja, v letih, ki so sledila, tesno spremljale glavne destinacije dejanskih tokov neposrednih tujih investicij. Indeks je pripravljen z uporabo primarnih podatkov iz Kearneyjeve raziskave, v kateri so sodelovale številne vodilne svetovne korporacije. Raziskava je bila opravljena med januarjem in marcem 2020. V raziskavi je sodelovalo 500 anketirancev na vodstveni ravni ter regionalni in poslovni vodje. Vsa sodelujoča podjetja imajo letne prihodke v višini 500 milijonov dolarjev ali več. Sodelujoče družbe imajo sedeže v 30-ih različnih državah in zajemajo vse sektorje. Izbor držav, na podlagi katerih je potekala anketa, temelji na podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), zastopanost 25-ih držav v indeksu pa predstavlja več kot 95 odstotkov svetovnih tokov tujih neposrednih investicij v zadnjih letih. Podjetja iz storitvenega sektorja predstavljajo 44 odstotkov anketiranih, industrijska podjetja okoli 37 odstotkov, IT-podjetja pa 20 odstotkov. Indeks je izračunan kot tehtano povprečje visokih, srednjih in nizkih odgovorov na vprašanja o verjetnosti tujih neposrednih investicij na določenem trgu v naslednjih treh letih. Vrednosti v Indeksu temeljijo samo na odgovorih podjetij s sedežem na tujih trgih. Na primer, vrednost indeksa ZDA je bila izračunana brez odgovorov ameriških investitorjev. Višje vrednosti indeksa nakazujejo na bolj privlačne naložbene cilje. Podatki o vrednosti tokov tujih neposrednih investicij so zadnji razpoložljivi statistični podatki UNCTAD in vsi podatki za leto 2019 veljajo kot ocena. Podatki o določenih vrednostih poslov na področju TNI so vzeti s platforme Dealogic, razen če ni drugače navedeno. Vsi podatki o gospodarski rasti, predstavljeni v raziskavi, so zadnje ocene in napovedi, ki so na voljo pri Oxford Economics, razen če ni drugače navedeno. Drugi sekundarni viri vključujejo agencije za spodbujanje naložb, centralne banke, ministrstva za finance in trgovino ter druge pomembnejše vire podatkov.