ANALIZA MILOSA RYBE: Trgovina na Balkanu po prevzemu Mercatorja

![](/storage/files/images/Milos-Ryba.png)Strokovni sodelavec Planet Retaila Milos Ryba (na fotografiji) ocenjuje, kaj bo za regijo pomenil prevzem Mercatorja s strani Agrokorja. Prevzem slovenskega Mercatorja je iz Agrokorjevega Konzuma čez noč ustvaril največjo trgovinsko verigo na prostoru bivše Jugoslavije, s pričakovanim prometom v višini šestih milijard evrov v letu 2013. Agrokor, podjetje s sedežem na Hrvaškem, ki ima dominantni položaj na svojem domačem tržišču, si je tako zagotovil vstop na nova tržišča Slovenije in Črne gore ter bo prevzel vodilno mesto v obeh državah. Zahvaljujoč temu nakupu je Agrokor zmanjšal razliko, ki je v Srbiji obstajala za tržnim liderjem, Skupino Delhaize in bo postal drugi največji trgovec na tem tržišču, istočasno pa bo ojačal svojo lidersko pozicijo v BiH. Agrokor bo na Balkanu s pričakovanimi prihodki v višini šestih milijard evrov postal druga največja veriga, po Skupini Schwarz katere pričakovani prihodki v letu 2013 so v višini 6,6 milijard evrov Delhaize bo s pričakovanimi prihodki v višini 4,1 milijard evrov zasedel tretje mesto na Balkanu. **Posledice** Agrokor si bo pridobil ogromno nakupno moč v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH. Nadaljeval bo pregovore s svojim dobavitelji medtem ko bodo nekateri Mercatorjevi dobavitelji mogoče izključeni iz pregovorov in se bodo morali soočiti z velikimi problemi in mogoče celo z bankrotom. Lidl, kot del Skupine Schwarz v Sloveniji in na Hrvaškem, Skupina Delhaize v Srbiji in SPAR (Avstrija) v Sloveniji bodo verjetno dobili nekatere Mercatorjeve kupce, če se bo Akrokor boril za krepitev poslovne sinergije. Močna igralca kot sta Skupina Delhaize ali Tesco bi lahko izvedla nakup Agrokorja v srednjem roku. **Velik izziv za Agrokor** Agrokor nima prejšnje izkušnje z zdrževanjem in podobnimi nakupi na trgovinskem področju. Kot rezultat oziroma posledica bo tako zelo pomembno usklajevanje sinergije med Mercatorjevim in Agrokorjevim poslovanjem kar zadeva logistiko, IT sektor in nabavo. Vključujoč zasebne blagovne znamke in ostalo, kar bo vse skupaj velik izziv za hrvaškega trgovca. Vstop Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija bi lahko imel glavni vpliv na Konzumove operacije. Da ne omenjamo Agrokorjeve podružnice in dobavitelje iz držav, ki niso članice EU kot sta Srbija in BiH. Zelo pomembno bo, da se prevzem zaključi gladko in hitro, ker bi lahko vsako podaljševanje rokov pripeljalo do praznih polic v Konzumovih trgovinah. To bi šlo na roko konkurentom: Skupini Schwarz in Aldiju na Hrvaškem in v Sloveniji, kakor tudi Skupini Delhaize v Srbiji, ki bi radi privabili razočarane Mercatorjeve kupce v času te pavze.Konsolidacija Arokorjevega posla bo povzročila nejevero med proizvajalci v regiji, ker je precej verjetno da bo Agrokor zamenjal nekatere Mercatorjeve dobavitelje s svojimi. To se verjetno ne bo zgodilo v kratkem roku, ker bo potreben čas za Agrokorjeve dobavitelje, da prilagodijo svoje proizvodne kapacitete, kakor tudi za Konzum sam, da uskladi svojo nabavo in razvoj zasebne blagovne znamke z Mercatorjevim. V vsakem primeru je za razliko od Poljske, kjer je trgovinski sektor še naprej fragmentiran in kjer glavna akvizicija Emperia Holdinga, ki jo je Eurocash izpeljal v letu 2012 ni izzvala nobene eksistenčne probleme dobaviteljem Emperia Holdinga, trgovinski sektor v Sloveniji i Hrvatskoj konsolidiran. Zaradi tega razloga bodo nekateri Mercatorjevi dobavitelji le stežka našli svoje mesto na policah Konzumovih trgovin. Ker pričakujem, da bodo Lidlove in Delhaizeove blagovne znamke prevzele določen odstotek Mercatorjevih kupcev, se bo njihov mogoče posel razširil in bo zahteval dodatne kapacitete proizvodnje. To praznino bi potem lahko zapolnili zapuščeni oziroma zavrnjeni Mercatorjevi proizvajalci. Vseeno pa ne moremo mimo možnosti, da bodo nekateri bržčas zaprli svoja vrata. **Konzum deduje tudi probleme** Konzum bo podedoval kar nekaj "obolelih” stvari, ki jih Mercator v zadnjih dveh letih ni uspel rešiti in ki so pripeljale do konsolidirane izgube v višini 103,6 milijonov evrov v letu 2012. Z negativno rastjo prihodkov še iz leta 2010, je Mercator izgubljal tržni delež na svojem matičnem tržišču v Sloveniji, kjer je generirano okoli 70 odstotkov skupnih prihodkov Skupine. Prihodki so v letu 2012 padli tudi v Srbiji, tretjem največjem tržišču za Skupino. Ekspanzija zasebne blagovne znamke v BiH in Črni gori ni pokazala rast in tako so bile nekatere linije umaknjene. Proizvajalci Mercatorjeve zasebne blagovne znamke bi kaj lahko"trpeli” če bi Agrokor uvedel sinergijo med svojimi obstoječimi in na novoprevzetimi operacijami.Neprehrambena formati kot sta Modiana in M Tehnika enostavno nista dobičkonosna. Zelo je verjetno da bo Agrokor zavrgel te neprofitabilne operacije glede na to, da se ne vklapljajo v njegov multi-format zasnovan na prehrambenem blagu. Taka poteza bi pripomogla k hitrejši integraciji. **Nova podoba slovenskega tržišča** Največji izziv za Agrokor bo, da zadržijo kupce v Sloveniji. Mercator je "držal” dominantno tržno pozicijo in dejstvo, da ga je prevzelo hrvaško podjetje je privedlo do velikega nasprotovanja, ne samo potrošnikov ampak je celotna stvar dobila tudi politične dimenzije. Precej verjetno je, da Agrokor ne bo uspel spreobrniti negativne rasti v Sloveniji v naslednjih dveh letih. To pa v kombinaciji s sovražnim sprejemom lokalnih potrošnikov napram tujemu lastniku pomeni, da bo tržni delež padal še naprej. Kot posledica vsega tega bo slovensko trgovinsko tržišče verjetno dobilo novo podobo, s SPAR-om, Aldijem in Skupino Shwarz, ki bodo povečevali svoje tržne deleže in zmanjšavali zaostanek za Agrokorjem. **Možna tarča prevzema** Agrokorjevi delničarji bi lahko v prihodnosti zlahka prodali celotni posel. Sodeč po vzorih poljskega Emperia Holdinga in srbskega Delta Holdinga, bi lahko Agrokorjevi delničarji trgovinski posel prodali kaki tuji trgovinski verigi. Resda so delničarji Delta Holdingovega Delta M-a prodali svoje delnice po izredni ceni v višini 933 milijonov evrov in tako omogočili Skupini Delhaize, da postavi svoje "postojanke” na celem Balkanu. Agrokorjeva vodilna pozicija v Sloveniji, na Hrvaškem ali v BiH bi bila lahko lepa vaba za kako večjo verigo, ki že posluje v regiji, kot je npr. Skupina Delhaize.