Žito bo zaprlo obrata v Novem mestu in v Ljubljani za Bežigradom

# Podjetje Žito, v lasti hrvaške družbe Podravka, bo zaprlo proizvodna obrata v Novem mestu in v Ljubljani za Bežigradom, je poročala TV Slovenija. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/zito zgradba.jpg>) Iz Žita so sporočili, da ne gre za posledico višjih cen pšenice in surovin, ampak načrtujejo koncentracijo pekarske proizvodnje Žita na treh lokacijah z namenom povečanja produktivnosti in donosnosti. Kot so zapisali, je bila konsolidacija Žita in krepitev strateške usmerjenosti Žita v pekarstvo sprejeta znotraj petletne strategije skupine Podravka, potrjene že v lanskem letu. Kruh, pecivo in druge pekarske izdelke bodo v Žitu po navedbah TV Slovenija tako proizvajali le še na treh lokacijah, na Vrhniki, v Mariboru in na Viču v Ljubljani. "V to posodobitev bomo vložili več kot deset milijonov evrov, in sicer s ciljem avtomatizacije, boljše učinkovitosti in pa večje donosnosti pekarstva," je za TV Slovenija pojasnila generalna direktorica Žita Karmen Pangus. Po navedbah podjetja gre za pomembno in veliko naložbo, ki je v Žitu ni bilo že nekaj desetletij. "To dejstvo najbolje potrjuje zavezanost njegovi nadaljnji krepitvi in razvoju v najmočnejšega ponudnika pekarstva v jugovzhodni Evropi," so navedli. Po poročanju TV Slovenija proizvodnja testenin na sedežu podjetja v Ljubljani zaenkrat ostaja. So pa po besedah Pangusove analize pokazale, "da se bodo določeni proizvodni programi v bistvu nadaljevali v Skupini Podravka". "Pri ostalih proizvodnih programih Žita bo optimizacija, ki se je v opravljenih analizah izkazala za najboljšo in stroškovno najučinkovitejšo rešitev, izvedena na ravni Skupine Podravka. Proizvodna linija za testenine na Moskovski v Ljubljani je dotrajana in jo je treba zamenjati s sodobnejšimi zmogljivostmi, vendar sedanja linija deluje do nadaljnjega," so zapisali v Žitu. Ob tem so napovedali, da se bodo vse poslovne prilagoditve izvajale z namenom "ustvarjanja dolgoročno stabilnih temeljev za dobičkonosno poslovanje Žita". Koliko ljudi bo ostalo brez dela, ta trenutek še ni jasno. So pa v Žitu navedli, da bo kot posledica vseh teh aktivnosti, ki se bodo odvijale tekom leta, nekaterim zaposlenim odpovedana pogodba o zaposlitvi, nekateri bodo imeli možnost prerazporeditve na druga delovna mesta, nekateri pa možnost upokojitve, "vendar bo to potekalo postopoma, odgovorno, v dogovoru s sindikati in z izplačanimi ustreznimi odpravninami v skladu z zakonodajo". Ker pogovori še potekajo in z namenom zagotavljanja zadovoljstva vseh vpletenih strani, pa več informacij, kot so zapisali, ne morejo posredovati. "Iz tega vidika tudi ne želimo in ne moremo špekulirati s konkretnimi številkami, saj želimo doseči čim boljši izid za zaposlene, in to le na način, ki je predhodno usklajen in dogovorjen z vsemi internimi udeleženci," so še dodali. TV Slovenija je sicer poročala, da se je cena pšenice, ki Žitu predstavlja najpomembnejšo vhodno surovino, od začetka napadov na Ukrajino povišala za več kot sto odstotkov. Ob upoštevanju še nedavnih podražitev energentov in dveh let nestabilnega poslovanja zaradi covida-19, pa da je racionalizacija poslovanja razumljiva. A v Žitu, kot rečeno, pojasnjujejo, da zapiranje obratov ni posledica vse višjih cen pšenice in surovin. A navajajo, da je dejstvo, da Žito od izbruha pandemije koronavirusa posluje v zahtevnih razmerah; sama pandemija in njen vpliv na gospodarstvo ter življenjske navade sta že negativno vplivala na poslovanje in rezultate, temu pa od sredine lanskega leta sledita dvig cen žita in drugih stroškov ter rast inflacije, dogajanje v Ukrajini pa je prineslo nove negotovosti in še večjo rast cen pšenice in energentov. "Jasno je, da takšne okoliščine zahtevajo prilagoditve poslovanja, da bi vse te negativne vplive čim bolj zmanjšali. Hkrati pa nadaljujemo z razvojem Žita, da zagotovimo njegovo dolgoročno vzdržnost in uspešnost," so zapisali.