Vnos vitamina D s spletnim vprašalnikom na portalu prehrana.si

Na Inštitutu za nutricionistiko so vprašalnik razvili za raziskovalne namene, sedaj pa je brezplačno na voljo vsem uporabnikom na portalu [prehrana.si.](https://prehrana.si/) ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/avue.webp) Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D – letos pod sloganom "ustavimo pomanjkanje vitamina D". V obdobju poletja je potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, medtem ko jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. V zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da ima v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80% odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, saj so prehranski vnosi tega vitamina pogosto prenizki za pokrivanje potreb. Da bi prebivalcem pomagali ugotoviti primernost njihovega prehranskega vnosa vitamina D, je Inštitut za nutricionistiko na nacionalnem portalu www.prehrana.si objavil posebno orodje. Gre za zelo kratek vprašalnik o pogostosti uživanja nekaterih živil. Uporabniki lahko z novim orodjem primerjajo oceno količine zaužitega vitamina D s priporočili po tem vitaminu za zdrave odrasle. Orodje je bilo razvito v okviru državnega projekta Nutri-D za raziskovalne namene, sedaj pa je brezplačno na voljo tudi prebivalcem. Projekt Nutri-D izvaja Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Fakulteto za aplikativne vede in UKC Ljubljana, financirata pa ga Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Za vitamin D je najbolj poznano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko – vodja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje: "V okviru več raziskav smo v preteklih letih ugotovili velika sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D. Med novembrom in aprilom je imelo kar 80% odraslih pomanjkanje tega vitamina, približno 40% pa celo hudo pomanjkanje.To smo povezali tudi z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D. Mnogi ga povprečno s prehrano zaužijejo manj kot 3 mikrograme na dan, pozimi pa bi ga za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU). Rezultati o pomanjkanju vitamina D v Sloveniji so bili objavljeni sočasno s pojavom epidemije COVID-19. Podatki kažejo, da se je odtlej bistveno povečal obseg dodajanja tega vitamina z zdravili ali prehranskimi dopolnili. Ocenjujemo, da je prejšnjo zimo vitamin D prehrani dodajala približno polovica odraslih." Izzive pogostega pomanjkanja vitamina D v Sloveniji naslavlja državni raziskovalni projekt Nutri-D, v okviru katerega se med drugim podrobneje raziskuje različne dejavnike tveganja za pomanjkanje. Projekt, ki ga financirata Javna agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje, izvaja Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Fakulteto za aplikativne vede in UKC Ljubljana. Za potrebe izvedbe projekta je bilo razvito tudi orodje, ki je bistveno poenostavilo ocenjevanje prehranskega vnosa vitamina D. Standardna metoda namreč zahteva obravnavo vseh zaužitih živil v različnih dnevih, medtem ko novo razvito orodje omogoča določitev prehranskega vnosa vitamina D na osnovi vprašalnika o pogostosti uživanja živil. Validacija tega orodja je bila pravkar objavljena v Frontiers in Nutrition, eni izmed najuglednejših znanstvenih revij na področju prehrane. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in VIST Fakulteta za aplikativne vede – vodja projekta Nutri-D: "Zadnja leta smo ugotovili številne vrzeli v znanju prebivalcev o vitaminu D. Mnogi se še vedno sprašujejo, kdaj je primerno dodajati vitamin D in v kakšnih odmerkih. V naših raziskavah smo ugotovili, da nekateri prebivalci sicer poročajo o dodajanju vitamina D s farmacevtskimi pripravki, vendar je njihov dnevni odmerek lahko prenizek, nekateri pa celo poročajo o zelo visokih odmerkih tega vitamina, ki že predstavljajo zdravstveno tveganje. Prav zato smo se odločili, da bomo uporabo vprašalnika za oceno prehranskega vnosa vitamina D, ki je bil v osnovi razvit za raziskovalne namene, zdaj ponudili v uporabo prebivalcem. Vprašalnik je v elektronski obliki dostopen preko nacionalnega portala www.prehrana.si ter spletne strani projekta https://nutris.org/projekti/vitamin-d." V okviru projekta Nutri-D dodatno razvijajo tudi novo presejalno metodo za identifikacijo oseb z visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D, pri kateri se upošteva življenjski slog in druge dejavnike tveganja. Za ta namen Inštitut za nutricionistiko že zbira kandidate za prostovoljce, ki bi želeli sodelovati pri validaciji nove metode, v okviru česat se bo izvedlo tudi brezplačno določitev preskrbljenosti z vitaminom D s preiskavo krvi. Kandidate za raziskavo bodo izbirali med uporabniki prej omenjenega vprašalnika za oceno prehranskega vnosa vitamina D, ki bodo takšno željo v vprašalniku posebej izrazili. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja: "Strokovnjaki že dalj časa opozarjamo na problem pomanjkanja vitamina D v Sloveniji. Uspelo nam je že, da nekatere najbolj ogrožene populacijske skupine danes zdravilo z vitaminom D lahko dobijo na recept. To so osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih, npr. oskrbovanci domov za starejše občane. Nekoliko manj ogrožena splošna populacija je žal odvisna predvsem od svoje ozaveščenosti in zmožnosti, da si vitamin D kupijo sami. Čeprav bi želeli, da bi bil vitamin D vsaj pozimi vsem na razpolago brezplačno, temu tudi v tujini ni tako. Razvoj presejalnega orodja, ki bo pomagalo identificirati ogrožene posameznike, ocenjujem kot zelo koristno, upam, da bo doseglo tudi tiste najbolj ogrožene. S takšnim orodjem in rezultati raziskave morda uspemo prepričati tudi odločevalce in zdravstvene zavarovalnice, da bi najbolj ogroženim osebam, ki še niso zajete v indikacijskih skupinah za predpisovanje, omogočili dostop do vitamina D na recept, ali da bi sprejeli odločitev o obveznem bogatenju nekaterih živil z vitaminom D in izboljšali preskrbljenost celotne slovenske populacije."