V Ljubljani o skupni kmetijski politiki EU po letu 2020

Neposredna plačila, razvoj podeželja in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam so ključni za skupno kmetijsko politiko po letu 2020, je bilo slišati na današnjem srečanju o prihodnji kmetijski politiki v Ljubljani. Bruselj bo sicer zakonodajne predloge za novo obdobje pripravil do konca maja oz. junija.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/t.webp) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes organiziralo javno predstavitev Sporočila Evropske komisije o prihodnosti Skupne kmetijske politike (SKP) po 2020 "Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva”. Minister Dejan Židan je povedal:”Naloge dajati preko dokumentov, zraven pa ne zagotavljati finančnih virov, je v osnovi nemoralno dejanje.” Sporočila EK je podrobneje predstavila Branka Tome iz evropske Komisije z Generalnega direktorata za kmetijstvo. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki nevladnih organizacij, predsednik Evropskega partnerstva za podeželje in predstavnik ministrstva za okolje. V razpravi so udeleženci okrogle mize podali prve ocene predlaganih sprememb in novostih SKP in kaj le te pomenijo za razvoj slovenskega kmetijstva, za slovenskega kmeta in pričakovanja slovenske javnost oziroma družbe. Minister Židan je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil širši kontekst razprave in dejavnike, ki bodo vplivali na reformo SKP. Zlasti pogajanja o Večletnem finančnem okviru je ocenil kot ključna, saj bodo le ta definirala skupen obseg sredstev, namenjenih za kmetijstvo po letu 2020. Povedal je, da so pritiski na znižanje sredstev izredno veliki tako zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, kot tudi zaradi pričakovanj, da bo novi proračun namenjen reševanju novim izzivov na področju migracij ter skupne varnostne politike. Glede samega Sporočila je minister Židan izpostavill, da so prve ocene pozitivne, saj se jasno priznava velika dodana vrednost SKP za Evropo in njene državljane. Pri tem je izpostavil strateško vlogo in izzive kmetijskega sektorja ne le na področju pridelave zdrave in kakovostne hrane ter zagotavljanja prehranske varnosti, temveč tudi v odnosu do varovanja okolja in narave, soočanja s podnebnimi spremembami in zagotavljanja delovnih mest ter rasti na podeželskih območjih. Nov izvedbeni model, ki daje državam članicam več svobode pri oblikovanju in izvedbi ukrepov SKP je minister Židan ocenil kot priložnost, da se po letu 2020 v Sloveniji izvaja še bolj našim razmeram in potrebam prilagojena kmetijska politika. Slednje je označil kot ključni izziv za vse snovalce/akterje kmetijske politike, da bomo v novem strateškem okviru sprejeli takšne odločitve, ki bodo vodile v prenovo, večjo ciljnosti in učinkovitost kmetijske politike. Že v mesecu februarju bodo današnjemu uvodnemu dogodku, ki je del postopka javnega posvetovanja, sledili še drugi, ki bodo omogočili še bolj poglobljeno izmenjavo stališč z nevladnimi organizacijami. Upoštevajoč vse pripombe in pobude se bo nato pripravilo uradno stališč Republike Slovenije do Sporočila Komisije. Sporočilo Evropske komisije o prihodnosti kmetijstva in prehrane, objavljeno konec novembra preteklega leta, napoveduje pomembne spremembe v pristopu in izvajanju kmetijske politike Evropske unije. Sporočilo določa predvsem vsebinske prioritete in področja ukrepanja. Potrjuje se relevantnost obstoječih ciljev SKP, ki izhajajo iz same Pogodbe, poleg tega pa evropsko kmetijsko politiko še močneje povezuje s širše družbeno pripoznanimi cilji. Za prihodnjo SKP tako ostajajo ključne prioritete zagotavljanje prehranske varnosti ter pridelava varne in kakovostne hrane, prispevati k dohodkovni stabilnosti kmetov ter ohranjati kmetijsko pridelavo na celotnem območju EU. Pri tem se pričakuje, da se bo še povečala sposobnost prilagajanja kmetijstva na spremenjena pričakovanja potrošnikov. Še več bo morala SKP narediti na področju trajnostnega upravljanja naravnih virov (voda, zrak, kmetijska zemljišča, biotska raznovrstnost) in prilagajanja na podnebne spremembe. V okviru politike razvoja podeželja pa naj bi SKP prispevala tako k rasti in delovnim mestom na podeželju, kot tudi k prehodu na krožno gospodarstvo, oblikovanju in izboljšanju delovanja verig na področju kmetijstva in gozdarstva, digitalizaciji in inovacijam ter s tem prispevala k trajnostnem razvoju teh območij. Kmetijstvo bo moralo postati bolj trajnostno in bolj odporno tudi na krizne razmere, kar bo lahko zagotavilo tudi boljše dohodke za preživetje kmetov. Pri samih orodjih se ohranja dvostebrna struktura, z neposrednimi plačili ter tržnimi ukrepi v prvem stebru oz. širokim naborom strukturnih ukrepov v okviru politike razvoja podeželja. Prvi steber prispeva k dohodkom kmetov ob pogoju, da se izpolnjuje osnovna pravila in okoljske zahteve. Drugi steber je prožno, večletno naložbeno orodje, ki naslavlja tako ekonomske, okoljske kot tudi socialne izzive kmetijstva ter širših podeželskih območij. Predvidene vsebinske spremembe gredo zlasti v smeri večje učinkovitosti in rezultatske naravnanosti, tako pri neposrednih plačilih, kot zlasti na področju kmetijsko-okoljskih oz. podnebnih ukrepov. Bistvena novost Sporočila se nanaša na spremembo izvedbenega modela SKP, kjer naj bi države članice imele več pristojnosti pri izvedbi SKP na nacionalni ravni. Prihodnja SKP bo imela skupne cilje in skupen nabor ukrepov, države pa bodo lahko iz tega skupnega nabora izbrale sklop ukrepov, s katerimi bodo najbolje naslovile lastne specifične razmere in na ta način tudi učinkovitejše prispevale k doseganju skupnih ciljev na ravni EU.