S.Makednija: Makedonsko-slovenski poslovni forum

Dogodek z naslovom The water is rising: Running businesses during times of crises so organizirali Veleposlaništvo Republike Slovenije v Severni Makedoniji, Združenje slovenskih in makedonskih poslovnežev v Severni Makedoniji in Inštitut za strateške rešitve iz Ljubljane v partnerstvu s Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Severne Makedonije. Dogodka se je udeležilo več kot sto gospodarstvenikov, podjetnikov in odločevalcev, ki so povezani s Severno Makedonijo in Slovenijo. Kot je v uvodnem nagovoru dejal **Gregor Presker**, veleposlanik Republike Slovenije v Severni Makedoniji, sta med izzivi, s katerimi se sooča Severna Makedonija, beg možganov in iskanje priložnosti za še več tujih investicij in krepitev posameznih sektorjev. Po njegovih navedbah je Slovenija brezpogojno predana podpori Severni Makedoniji pri njenem polnem vključevanju v evropske integracije. **Zoran Jovanovski**, podpredsednik Gospodarske zbornice Severne Makedonije, je spomnil na tveganja, povezana z naravnimi nesrečami, s kibernetsko varnostjo, ki pretijo gospodarstvu, krhanju dobavnih verig in širši družbi. Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR), je izpostavil pomen regijskega povezovanja z Evropsko unijo, ki prispeva h krepitvi gospodarstev in s tem tudi stabilnosti v posameznih državah ter celotni regiji. Izpostavil je tudi, da je nujen razmislek o čimprejšnji vzpostavitvi skupne ekonomske cone med Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana. **Gorazd Čibej**, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, je v kratkem predavanju orisal tveganja, tako obvladljiva, ki jih je omogoče upravljati, kot neobvladljiva, pri katerih je pomembno vprašanje odzivanja z vidika čim hitrejše in ciljane odprave nastalih posledic. Zavarovalništvo kot panoga ima pri tem eno od ključnih vlog, sploh ko gre za reševanje posledic naravnih nesreč. Poleg tega, da zmanjšuje izgube, povezane z naravnimi dogodki, je zavarovalništvo kot robustna finančna panoga tudi dejavnik finančne stabilnosti v ekonomiji. Pomembna je tudi vloga zavarovalnih nadzornikov, saj lahko kot neodvisne institucije identificirajo ranljive točke v finančnem sistemu in tako preprečujejo potencialne finančne šoke v regijskih ekonomijah. Na okrogli mizi, ki jo je moderirala **Aleksandra Tomić**, odgovorna urednica medija Bloomberg Adria Severna Makedonija, so panelisti razpravljali o vplivu globalnih kriz in podnebnih sprememb na poslovanje in družbo. **Vojdan Jordanov**, izvršni direktor Zavarovalnice Triglav v Skopju in predsednik Združenja slovenskih in makedonskih poslovnežev v Severni Makedoniji, je v zvezi s podnebnimi spremembami poudaril, da imamo kot družba nedvomno na voljo rešitve za njihovo blaženje oziroma odpravljanje. Po začetnem odzivu, ki se kaže kot šok oziroma zanikanje, sledijo gnev, sprejemanje novih dejstev (sprememb) in nato zaveza iskanju rešitev, je poudaril Jordanov. **Branko Greganović**, glavni izvršni direktor NLB v Skopju, je opozoril, da nas podnebne spremembe opozarjajo, da polnega nadzora nad tem določenim dogajanjem nimamo. Lansko leto je bilo za NLB rekordno, kar zadeva tako imenovano zeleno financiranje. »Naše vodilo ni samo financiranje, ampak tudi razvoj. Primer tukajšnje termo elektrarne REK Bitola je primer, kjer bi lahko združili moči in poiskali rešitev, ki bo omogočila prehod s premoga na okolju prijaznejše vire in tehnologije.« Po mnenju **Vojdana Jordanova** je Slovenija zaenkrat bolje pripravljena od Severne Makedonije, ko gre za odzivanje na naravne nesreče. »Če se v Severni Makedoniji zgodijo obsežne poplave, je to lahko težava, saj upravljanje voda trenutno v državi ni optimalno.« Poudaril je, da so pri iskanju rešitev za odzivanje na naravne nesreče lahko v pomoč tudi zavarovalnice, ki imajo uporabne podatke za iskanje rešitev. Kot je dejala **Marija Dukovska Pavlovska**, glavna menedžerka in izvršna članica uprave v podjetju Makstil AD Skopje, se pomen zavezanosti trajnostnim praksam pokaže v primeru, ko podjetje pri banki zaprosi za posojilo. Banko bo zanimalo, kakšne prakse izvaja podjetje, in od tega bo odvisno, ali in po kakšnih pogojih bo prejelo financiranje. Kar zadeva dobre prakse, je nujna čim prejšnja implementacija standardov ESG, kar ne vključuje samo procesov, ki jih izvaja posamezno podjetje, ampak tudi procesov njegovih dobaviteljev. **Andrej Kariš**, regijski menedžer družbe Intereuropa za Kosovo in Severno Makedonijo, meni, da podjetja v regiji načeloma vgrajujejo podnebna tveganja v svoje finančne operacije. Kariš je pogled na iztočnico okrogle mize razširil z ugotovitvijo, da k trenutni inflaciji, s katero se soočajo gospodarstva, bistveno prispevajo trije dejavniki: naraščajoče cene energentov, surovin in logističnih storitev. Ob tem je omenil tudi izzive, s katerimi se v današnjih razmerah soočajo sredozemske luke. Kot pravi **Branko Greganović**, je regijska logistika pod velikim pritiskom, tako političnim kot infrastrukturnim. Če v prihodnje ne bo na voljo pravih rešitev, bo to lahko precejšnja težava, je prepričan. Vojdan Jordanov izpostavlja pomen čim večje odprtosti trgov, saj vsakršna oblika protekcionizma zmanjšuje možnosti za ekonomski razmah. »Z regijskega vidika so odprtost trga in enakovredna pravila in regulacija edina pot za krepitev bruto domačega proizvoda.« **Marija Dukovska Pavlovska** je opozorila na perečo težavo odhajanja ljudi iz države. »To ni samo težava Severne Makedonije, ampak vseh držav v vzhodni Evropi. Kdaj bomo začeli govoriti o tem in iskati rešitve? Gre za vprašanje blaginje, kakovosti življenja, dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev. Tukaj moramo poiskati rešitve, sicer se bomo soočili s katastrofo.« **Vojdan Jordanov** je opozoril tudi na pomen tehnologije pri doseganju večje učinkovitosti z manj napora. »Podobno kot je uvedba traktorjev pomenila velik napredek v kmetijstvu, vidim tudi vlogo umetne inteligence v današnjem času. Pomagala nam bo delati pametneje in učinkoviteje.« Vir/Foto: www.theadriatic.si