Hrvaška: Turistični rezultati v prvih sedmih mesecih na predkoronski ravni

To hkrati pomeni izenačitev rezultatov v prvih sedmih mesecih predkoronskega leta 2019, so sporočili iz Hrvaške turistične skupnosti. Po podatkih sistema eVisitor je bilo največ nočitev, in sicer 16,4 milijona, ustvarjenih v Istri, kar je tri odstotke več v lanskem obdobju. Sledita splitsko-dalmatinska županija z 10,5 milijona nočitev, kar je pet odstotkov več, ter Kvarner z 9,7 milijona nočitev, kar je dva odstotka več kot v prvih sedmih mesecih lani, povzema hrvaška tiskovna agencija Hina. V Dubrovniško-neretvanski županiji je bilo 4,5 milijona nočitev oz. 11 odstotkov več, v zadarski županiji so zabeležili 7,9 milijona nočitev oz. tri odstotke več. Na območju ličko-senjske županije se je število nočitev povečalo za štiri odstotke na 1,8 milijona, na območju Zagreba pa za 17 odstotkov na 1,4 milijona. V preostalem delu države so turisti ustvarili 1,4 milijona prenočitev oz. 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Triodstotni padec so na drugi strani v medletni primerjavi zabeležili v Šibeniško-kninski županiji. Po posameznih destinacijah je bilo v prvih sedmih mesecih največ nočitev ustvarjenih v Rovinju, Dubrovniku, Poreču, Umagu in Splitu. Med gosti so prvo mesto po številu nočitev zasedli Nemci, ki so ustvarili 11,4 milijona nočitev, kar je na enaki ravni kot v enakem obdobju 2022. Domači turisti so ustvarili 6,8 milijona prenočitev oz. štiri odstotke več. Gostje iz Slovenije so jih 6,2 milijona oz. tri odstotke več, na četrto mesto so se uvrstili Avstrijci, ki so prispevali 4,5 milijona prenočitev oz. dva odstotka več, sledili so gostje iz Poljske, ki so ustvarili 3,5 milijona nočitev, kar je na ravni lanskega leta. V juliju so na Hrvaškem zabeležili 4,8 milijona prihodov oz. tri odstotke več kot julija lani in 29,5 milijona prenočitev, kar je enako kot leto prej. V primerjavi z julijem 2019 pa so pri številu prihodov zaznali dvoodstotno rast. Po podatkih Hrvaške turistične skupnosti so samo v juliju županije ob Jadranskem morju zabeležile 4,5 milijona prihodov in 28,9 milijona nočitev, kar v medletni primerjavi predstavlja dvoodstotno rast prihodov in izenačitev rezultatov glede doseženih nočitev. V hrvaški prestolnici so medtem zabeležili 145.000 prihodov, kar je 12 odstotkov več kot lani, in 266.000 prenočitev oz. osem odstotkov več, medtem ko so na preostali celini zabeležili 172.000 prihodov oz. osem odstotkov več in 355.000 nočitev oz. deset odstotkov več kot lani. Kot so še sporočili, so julija največ prenočitev ustvarili gostje iz Nemčije (5,1 milijona) in Slovenije (3,8 milijona). Sledijo domači gostje (3,3 milijona), Čehi (2,1 milijona), Poljaki (dva milijona) in Avstrijci (1,9 milijona nočitev). "Dejstvo, da smo po številu prihodov in nočitev na ravni rekordnega leta 2019, potrjuje, da si je turistični sektor popolnoma opomogel od nedavne krize in da je zdaj pravi čas za to, da postavimo trdne temelje za razvoj turizma v prihodnosti. S tem bomo lahko ostali konkurenčni na svetovni ravni in odporni na vse prihodnje izzive," je podatke po poročanju Hine komentirala hrvaška ministrica za turizem in šport **Nikolina Brnjac**. Dodala je, da je trenutno v javni obravnavi prvi krovni zakon o turizmu. Hrvaška bo z njim, kot je zatrdila, med prvimi na svetu zagotovila pravni okvir za upravljanje turizma v smeri trajnosti. Direktor Hrvaške turistične skupnosti **Kristjan Staničić** pa je ocenil, da je rast turističnih prihodov v prvih sedmih mesecih in v juliju odličen rezultat hrvaškega turizma. "Ne smemo zanemariti dejstva, da je Hrvaška to dosegla v letu, ko je konkurenca v turizmu znova zaživela, ko je v ospredju svetovna inflacija in ko je na žalost še vedno prisoten konflikt v Ukrajini," je dodal.