BiH: Kompromis o dela prosti nedelji s spremenjenim amandmajem

HDZ BiH je svojim partnerjem predstavila amandma, ki predvideva, da lahko mesta in občine, ne glede na zvezni zakon, same odločajo, ali bodo objekti na območju določenega mesta ali občine delali ob nedeljah in praznikih, dokler zakon ne bo sprejet. na nivoju države. Amandma je bil za druge strani popolnoma nesprejemljiv z obrazložitvijo, da vnaša brezvladje na tem področju, občine in mesta pa postavlja nad Federacijo BiH ter da bi sprejem tega amandmaja postavil udeležence na trgu v neenakopraven položaj. Vendar so zdaj vendarle našli kompromisno rešitev, poročajo Vijesti.ba. Spremenili naj bi amandma in v 18. členu, ki govori o prosti nedelji, dodali 10. in 11. odstavek, ki se glasita: (10) Izjemoma lahko na predlog mestnega/občinskega sveta Vlada Federacije BiH izda sklep, s katerim določi, da so lahko prodajni objekti na območju mesta/občine izvzeti iz določb prvega odstavka, (2) in (3) tega člena. (11) Predlog iz desetega odstavka tega člena se posreduje Vladi FBiH preko Federalnega ministrstva za trgovino. Zakon predpisuje, da delovni čas prodajnih objektov določi trgovec v času od ponedeljka do sobote v skupnem trajanju 90 ur na teden, ob nedeljah in praznikih pa so prodajni prostori zaprti. V Federaciji BiH velja prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah v Tomislavgradu, Livnu, Kiseljaku, Čapljini, Goraždu, Mostarju in Novem Travniku, ta odločba pa je veljala v celotnem zahodnohercegovskem kantonu od sredine leta 2020. | V Sloveniji so trgovine zaprte od oktobra 2020Zakon je določil, da trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne smejo imeti odprto. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Prav tako so lahko ob nedeljah in dela prostih dneh še naprej odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če delo v njih opravljajo nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci. Po 17 letih od (ne)uveljavljene volje ljudi na referendumu ter z rezultati javnomnenjskih raziskav in raziskav med zaposlenimi v trgovini, je v Sloveniji zdaj jasno, da ima velika večina raje v nedeljo prost dan kot pa višje plačilo zaradi nedeljskega dodatka in prost kakšen drug dan v tednu. Bojazen o izgubi velikega števila delovnih mest je bila neopravičena (predsednica TZS Mariča Lah je govorila o izgubi 12.000 zaposlitev v trgovinskidejavnosti) in tudi potrebe glede turizma, kar sta bila ob odhodih po nedeljskih nakupih čez mejo (Trst, Avstrija...) glavna argumenta nasprotnikov zaprtja trgovin. Njihove napovedi so se uresničile le delno. Ko gre za države v regiji, na Hrvaškem prepoved dela ob nedeljah velja od 1. julija 2023, v Črni gori pa so že leta 2019 sprejeli odločitev, da trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo več odprte čeprav niso v EU in so izrazito turistična država. | Vir: Vijesti.ba Foto: Arhiv Instore