Zrilić:"Koronavirus je mogoče še najbolj prizadel transport in distribucijo!"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Zrilic.webp)Antonio Zrilić je ustanovitelj podjetja Logiko, d.o.o, in je strokovnjak za optimizacijo procesa v Supply Chain Managmentu (logistika, nabavljanje in proizvodnja). Podjetjem pomaga, da se pospešujejo dobičkonosnost, rast in "cash-flow". Redno piše za našo revijo, tokrat pa smo se z njim pogovarjali o izjemni situaciji, ki je prišla z napadom koronavirusa. V trenutku, ko se vse države na svetu borijo za zdravje svojih državljanov, se podjetja/distributerji borijo s tem, kako pravočasno dostaviti proizvode do svojih kupcev. Kako najbolje obvladovati distribucijo? Ta kriza s koronavirusom je mogoče še najbolj prizadela ravno področje transporta in distribucije. Distribucija je v tem trenutku popolnoma "disruptirana"in poteka v izrednih okoliščinah. Tako kot ob vsaki krizi tudi v tej obstaja nekaj faz in za vsako posebej bo obstajal različen odgovor o tem kako dostaviti proizvode. Najtežje je v prvi fazi, ko vlade in krizni štabi poskušajo zaustaviti širjenje virusa in istočasno zagotoviti pravočasno distribucijo blaga. Ravno tako ni vseeno ali gre za osnovna življenjska živila ali za kako drugo industrijsko blago? Vsekakor imata hrana oz. osnovna živila prednost. Potrebno je ustanoviti svojevrstni krizni štab v vsakem podjetju, ki ga je ta kriza prizadela ter: 1) Spremljati kaj se dogaja prek sredstev javnega informiranja, 2) Vzpostaviti komunikacijo z organizacijami in združenji s področij, kjer ravno tako pozorno spremljajo trenutno situacijo. Tako na primer Prometno združenje, ki deluje pri Hrvaškem združenju delodajalcev vsakodnevno pošilja sveže novice o stanju ter priporočila svojim članom in to ne glede na to ali gre za dan v delovnem tednu ali vikend. 3) Komunicirati je treba z našimi partnerji (kupci, dobavitelji in prevozniki), da ne bi prihajalo do zmede in da bi lahko koordinirali akcije. Na primer, v času največje krize so se v Italiji nekateri dobavitelji vedli napačno in tako kot ponavadi ter so svoje tovornjake kupcem pošiljali brez potrebne komunikacije in na ta način povzročili konflikte pri tistih, ki so jih morali raztovarjati. To se lahko prepreči na način, da se bolje komunicira in da se izvajajo načrtovani previdnostni ukrepi. Jasno je, da bodo pri tem najbolj trpeli vozniki in tisti, ki so na prvi liniji (zaradi čakanja na mejah, nepredvidljivosti in podobno). Zaradi velikega povpraševanja se že pojavlja velik problem z zalogami. Katera je ključna strategija, ki jo mora podjetje izvajati v času te krize? Tukaj lahko generalno govorimo o dveh glavnih in mogoče konfliktnih problemih z zalogami.Prvi in zaenkrat najbolj pomemben je kako zagotoviti zadostne zaloge osnovnih živil za nedoločen čas, ki ga morajo ljudje preživeti v izolaciji. Tu gre za poudarek na nepredvidljivosti dogodkov. Kako dolgo bo ta situacija in karantena po posameznih mestih in državah? Nihče ne more imeti neomejenih zalog in glede tega je treba biti realen. Treba je narediti realno oceno o tem, kako dolga bo ta kriza in se na osnovi tega odločiti. A pri tem se zopet vračamo k predhodnemu problemu, da je distribucija otežena in nabava novih zalog vprašljiva. Treba se je, kot se le da, obrniti lokalni nabavi in distribuciji. Drugi problem je pravzaprav poduk iz celotne situacije, da je treba v dobrih časih pametno upravljati z zalogami in imeti samo tiste, ki so potrebne. Ne pa si kopičiti zalog. Zato ker sta nam v časih krize najbolj pomembni gotovina in likvidnost. Zato sem povedal, da sta ta dva problema konfliktna, ker za določeno blago pač moramo imati zagotovljeno oskrbo in zaloge, da bi ublažili tveganja, ki se pojavljajo v teh časih. Po drugi strani pa predstavljajo taiste zaloge, če niso v funkciji kot življenjsko potrebno blago, breme. Med drugim nam jemljejo potrebno gotovino za nabavo tistega kar je res nujno, na primer za plače delavcem. Ali menite, da bo po izboljšanju situacije s koronavirusom nastopila kriza v ponudbi in povpraševanju proizvodov? Kako se lahko določena država spopade s tem globalnim problemom? Nihče ne ve kako bo situacija s poslovanjem potekala po tej krizi. Za razliko od prejšnje recesije, ki je imela en prelomen trenutek, a se je postopno prelivala iz države v državo in s področja na področje, so sedaj vsi sektorji in vse države prizadete skorajda istočasno. To je kot da "resetirate" program ali igro na tovarniške postavke in gradite vse znova, a z izkušnjami iz prejšnjih iger - vse je odprto. Soditi zdaj o tem, kakšna bosta ponudba in povpraševanje, je velika loterija. Po tako velikih globalnih spremembah se bodo spremenile navade ljudi, način dela in življenja, tehnologije in metode poslovanja. Edino kar je zanesljivo je to, da ne bo nič enako kot prej. Seveda bodo nekatere stvari ostale še vedno pomembne kot velja za osnovna živila in potrebščine, a mogoče se bo spremenil način na katerega se bodo zadeve naročale, distribuirale ali porabljale. V vsaki krizi je povpraševanje po osnovnih živilih stabilno tako kot tudi po luksuznemu blagu, ker nekateri ljudje pač ne bodo prizadeti na enak način. Povpraševanja po blagu kot so: pohištvo, gradbeni material ali konzumna elektronika pa verjetno ne bo preveč in zanesljivo ne toliko kot pred to krizo. Vsaj takoj ne. Naslednja sprememba, ki se bo verjetno zgodila je na strani ponudbe. Že sedaj so bili trendi globalizacije zaustavljeni s prejšnjo recesijo in pojavom ogromnega srednjega sloja na Kitajskem, ki je povečal povpraševanje po blagu, ki ga izdelujejo tam in na ta način so se zmanjšale zmogljivosti za izvoz. Po drugi strani je ta kriza pokazala ranljivost koncepta globalne nabave, ker je bila nabava tamkajšnjega blaga skoraj onemogočena. Mislim,da sledi močan trend "back-sourcing" proizvodnje na Zahod. Kombinacija krepitve lokalpatriotizma s povečanim številom razpoložljive delovne sile, ki bo zaradi krize ostala brez dela, bi bila lahko povod za vračanje določenega strateškega in manj strateškega blaga v Evropo in Ameriko. Kakšen je vaš nasvet/komentar vsem podjetjem v regiji? Kaj bi jim želeli sporočiti v tem trenutku? Moj nasvet vsem je, da se najprej izogne paniki, ker panika in strah paralizirata ljudi. Drugi korak je, da se napravi ocena situacije in vpliv na podjetje, kar je treba početi hladne glave. Določiti je treba vse možne scenarije, od najboljšega do najbolj črnega in tu je treba biti kar se da realen. Zatem je potrebno določiti ukrepe za vsakega od posameznih scenarijev in „trigerje", ki jih aktivirajo. In na koncu zadržati določeno raven aktivnosti, ker se na ta način izognemo apatiji in razmišljanjem o najbolj črnih situacijah pri zaposlenih.