Zagreb z novim režimom zbiranja mešanih odpadkov v boj proti velikim količinam smeti

V hrvaški prestolnici od 1. oktobra velja nov režim zbiranja mešanih odpadkov. V zagrebškem komunalnem podjetju Čistoća trdijo, da je bilo v desetih dnevih, odkar velja nov režim, za pol manj mešanih odpadkov kot sicer. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/adrtu.webp) Kritiki opozarjajo, da je zaradi novega režima vse več vreč s plastičnimi odpadki, vse polnejši pa so tudi smetnjaki za papir. "To, da se je količina mešanega komunalnega odpada v samo desetih dneh zmanjšala za 50 odstotkov, je šokanten podatek tudi zame, ki se že leta ukvarjam s tem poslom," je za hrvaško nacionalno radiotelevizijo HRT dejal vodja službe za zaščito okolja in razvoj v Čistoći Alen Hadžić. Dodal je, da se je v zadnjih štirih letih, odkar so uvedli sistem ločevanja odpadkov od vrat do vrat, letna količina odpadkov zmanjšala za približno 30.000 ton. En prebivalec Zagreba zdaj proizvede 380 kilogramov odpadkov na leto, kar je povprečje mest na Hrvaškem. "Mesto Zagreb je zmanjšalo količino mešanega komunalnega odpada z 210.000 na 170.000 do 180.000 ton," je pojasnil Hadžić. Zagrebška gospodinjstva po novem morajo zbirati mešane odpadke v modrih, standardiziranih vrečkah z napisom ZG vrećica. Vrečke so na voljo v treh velikostih, za 10, 20 in 40 litrov, paket desetih vrečk pa odvisno od velikosti stane dve (0,27 evra), štiri (0,53 evra) ali osem kun (1,06 evra). Plačevanje za odvoz mešanih odpadkov po novem modelu se deli na fiksni in variabilni del. Fiksni del mesečnega računa znaša 45 kun (6 evrov) za gospodinjstva ter 90 kun (12 evrov) za pravne osebe in obrtnike. Variabilni del je odvisen od tega, koliko smeti proizvede gospodinjstvo. Gospodinjstva variabilni del plačujejo prek kupovanja vrečk za mešane odpadke, kar pomeni, da v variabilnem delu plačajo samo za količino odpadkov, ki jih prozivedejo. Gospodinjstva, ki najmanj enkrat mesečno odvažajo smeti na reciklažno dvorišče ali kompostirajo biološke odpadke, in gospodinjstva, ki imajo otroka, mlajšega od treh let, imajo vsak mesec pravico do štirih brezplačnih paketov 10-litrskih vrečk. Gospodinjstva, v katerih živi oseba, ki uporablja plenice za odrasle, imajo vsak mesec pravico do štirih brezplačnih paketov 20-litrskih vrečk. Rumene vrečke za plastiko in rjave vrečke za biološke odpadke, ki so v uporabi zadnja štiri leta, bodo gospodinjstva še naprej dvakrat na leto dobivala brezplačno, in sicer 26 30-litrskih vrečk za biološke odpadke in 13 60-litrskih vreč za plastiko. Kazni za nepravilno ločevanje se gibljejo od 700 do 1000 kun (90 do 130 evrov), za nadzor pa skrbijo komunalni redarji. Novi režim zbiranja odpadkov naj bi povečal recikliranje in zmanjšal število smetnjakov v prestolnici, ki jo nekateri na Hrvaškem kličejo kar kantograd. Podobna pričakovanja ima tudi zagrebški župan Tomsilav Tomašević, ki je na današnji novinarski konferenci napovedal, da bo mesto zmanjšalo število odvozov mešanih odpadkov, ker to ne bo več potrebno, potem ko bo v mestu popolnoma zaživelo ločevanje odpadkov. Tomašević je danes napovedal še prihod desetih novih tovornjakov za odvoz smeti od naslednjega tedna, komentiral pa je tudi nedostopnost vrečk za mešane odpadke v trgovinah. Pojasnil je, da nekatere trgovine niso želele skleniti dogovora s Čistoćo o triodstotni trgovski marži, in obljubil, da se bodo razmere kmalu stabilizirale. Nov sistem zbiranja mešanih odpadkov je zbudil negodovanja Zagrebčanov ne samo zaradi pomanjkanja vrečk v trgovinah, ampak tudi zato, ker prinaša vse bolj polne smetnjake za papir in vse več vreč s plastičnimi odpadki. Plastičnih smeti prebivalci hrvaške prestolnice ne mečejo v smetnjake, ampak jih morajo večinoma v vrečah odlagati ob smetnjake. Vreče nato odvažajo komunalni delavci s tovornjaki, če je ulica za tovornjak preozka, pa celo z lastnimi osebnimi avtomobili. To je za STA potrdil tudi eden od komunalnih delavcev, ki je v svoj osebni avto nalagal vreče s plastičnimi odpadki. Dejal je, da bi sicer vreče moral peš nositi do kraja, kjer bi jih lahko pobral tovornjak. Edina vrsta odpadkov, s katero mesto Zagreb nima težav, so plastenke. Te iz vreč s plastiko izginejo nekaj minut po tem, ko se pojavijo ob smetnjaku. Od zbiranja plastenk v Zagrebu živi od 5000 do 7000 ljudi, je za hrvaški časnik Večernji list pred kratkim ocenil Mile Mrvalj. Gre za profesionalne pobiralce smeti, ki se za zbiranje odpadkov opremijo z vozički in drugimi pripomočki. Njihov "delovnik" po Mrvaljevih besedah traja od 10 do 12 ur na dan, lahko pa zaslužijo tudi do 200 ali 300 kun (med 30 in 40 evrov) na dan, je še pojasnil.