Učinki Agrokorjevega nakupa Mercatorja na srbski trg

![](/public_content/media/Novice/Slovenija/agrokor.jpg)Dragovan Milićević, državni sekretar ministrstva za trgovino v Srbiji, je za zadnjo številko revije InStore spisal članek o učinkih Agrokorjevega nakupa Mercatorja na srbski trg pod naslovom:"Super velikana". ![](/public_content/media/logo/trgovci/Mercator.jpg) Ta članek si lahko v daljši različici preberete v zadnji reviji InStore (elektronska izdaja je desno zgoraj) na str. 26 in 27, avtor pa že v uvodu zapiše, da bo težava, ki se bo v tem primeru zanesljivo pojavila, zadevala oskrbo domačih proizvajalcev. Trdi, da bo pogajalska moč distribucijske verige tako velika, da bodo imeli domači proizvajalci izrazito visoke dodatne stroške. **Neugodno razmerje...** *Dolgo napovedovana Agrokorjeva pripojitev Mercatorja je te dni velika novica tudi v Srbiji, potem ko je tudi tamkajšnja komisija za varstvo konkurence odobrila, da posli lahko stečejo. Tako kot so mediji že večkrat poudarili, bodo posledice transakcije v Srbiji nosili predvsem kupci in proizvajalci. Napačna je ocena, da ima taka megalomanska priključitev največji vpliv na maloprodajne cene izdelkov, ki se, vsaj še nekaj časa, ne bodo opazno spremenile, prav tako pa z ostalimi velikimi ponudniki (Delhaize, Dis, Univerexport in drugimi) najverjetneje ne bo prišlo do tihega dogovora o maržah in cenah, vsaj ne kmalu. Najbolj neugodno ob vsem tem je razmerje med velikimi prodajalnami in dobavitelji.* **Primerjava** *Zaradi vzporejanja podatkov iz preteklih let, pod Delhaize vključujemo Maxi, Pekabeto in C Market, njihovi skupni prihodki v letu 2012 pa so bili večji od 133 milijard dinarjev oziroma okoli 38 % skupne vrednosti segmenta živilske maloprodaje. V primeru pripojitve si bo Agrokor lastil 115 milijard oziroma okoli 35 % segmenta. Tako bosta imela dva velika trgovca okoli 73% delež maloprodaje. Zanimiva je tudi zemljepisna lega the dveh "super velikanov”. Verigi sta namreč pokrili večji del območja Srbije, njuna moč pa bo veliko večja izven Beograda, glede na to, da v srbski prestolnici obstajajo tudi druge prodajne verige (Veropoulos, Aman in drugi). Lokalni značaj imata Gomex in Univerexport – območje Vojvodine in Dis – osrednja Srbija ter Europrom – Valjevo itd. Težava, ki se bo zanesljivo pojavila, se nahaja v oskrbi domačih proizvajalcev. Pogajalska moč distribucijske verige je tako velika, da bodo imeli domači proizvajalci izrazito visoke dodatne stroške. V Tabeli 2 lahko opazimo, da je Mercator v letu 2012 samo na podlagi rabatov in dodatnih popustov zaslužil 4,5 milijard dinarjev, kar je njihovo osnovno maržo iz 17 pomaknilo na več kot 25 %. Nujno potrebno je omeniti tudi dejstvo, da s priključitvijo Agrokorju prihaja tudi do masovne zamenjave domačega blaga z uvoznim (to je pričakovano, saj je namen prevzemnika na police spraviti čim več blagovnih znamk iz svoje matične države). Računovodski izkazi obeh družb, ki združujeta posle, so zelo zanimivi, saj sta v letu 2012 obe zabeležili izgubo.* **Slabi rezultati** *Obe trgovski verigi sta leta 2012 zabeležili izrazito visoke izgube, razlogi za to so različni. Mercatorjeva izguba v vrednosti 382 milijonov dinarjev je rezultat velike poslovne izgube, nastale predvsem zaradi povečane vrednosti položaja nabavne vrednosti prodanega blaga – ta se je povečala za kar okoli 6 milijard dinarjev – in prihodkov od prodaje. Izguba se je ublažila z veliko ostalimi prihodki, zlasti dodatno odobrenih ugodnosti s strani dobaviteljev. Pri Idei je položaj precej drugačen. Gromozanska izguba v vrednosti 4 milijard dinarjev je posledica velikih stroškov financiranja, čeprav so več kot prepolovili dolgoročna in kratkoročna posojila, vendar pa so povečali obveznosti do povezanih oseb in izračun obresti na tej podlagi. Zaključek se ponuja kar sam od sebe. Dodatna obrazložitev ni potrebna.*