Petrol uradno zagnal svojo drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem

Družba Petrol je včeraj uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/apopka.webp) To je druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika. "Ljubač je naša prva investicija, ki smo jo izvedli popolnoma brez subvencij," je danes na novinarski konferenci v Kninu povedala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović. Testno so jo zagnali lani poleti, 4. aprila letos pa je družba Vjetroelektrarna Ljubač prejela status pooblaščenega proizvajalca. Približno 37 milijonov evrov vredno investicijo so tako lahko danes uradno odprli. Vetrni park Ljubač sestavlja devet vetrnic nazivne moči 3,6 megavata s skupno inštalirano moč 32,4 megavata. S pričakovano letno proizvodnjo 96 gigavatnih ur električne energije lahko zagotavlja ta energent 30.000 povprečnim gospodinjstvom. Član uprave Petrola Jože Bajuk je spomnil, da imajo zdaj na Hrvaškem dve vetrni elektrarni. Od leta 2017 namreč v bližini Šibenika že obratuje Petrolova vetrna elektrarna Glunča s prav tako devetimi vetrnicami. Njena proizvodnja zadošča za pokritje potreb po elektriki 15.000 povprečnih gospodinjstev. Z obema vetrnima poljema tako Petrol na Hrvaškem zagotavlja električno energijo za 45.000 povprečnih gospodinjstev. Drobne Popovičeva je izpostavila izvrstne poslovne rezultate v letu 2021, ko je Petrol ustvaril 124 milijona evrov čistega dobička. V leto 2022 so krenili previdno, a cilji so optimistični, je dejala: "Prihodki od prodaje naj bi dosegli skoraj šest milijard evrov, čisti dobiček pa naj bi se povzpel na 158 milijonov evrov." "Želimo biti pripravljeni na zeleno prihodnost," je dejala predsednica uprave. Da so pri teh načrtih resni, po njenih besedah dokazujejo številke - v tekočem investicijskem obdobju 2021-2025 nameravajo 35 odstotkov sredstev nameniti za investicije v energetski prehod, torej izven nafte in naftnih derivatov. Nenazadnje jih v tako smele načrte silijo tudi aktualna energetska draginja in negotove razmere na energetskih trgih. Poleg obeh vetrnih elektrarn zdaj skupno v okviru skupine Petrol obratuje še 30 manjših sončnih elektrarn in šest malih hidroelektrarn. Družbo pa zanimajo tudi sončne elektrarne, do začetka leta 2023 naj bi bila končana 17 milijonov evrov vredna investicija v tri sončne elektrarne na območju Knina. Z gradnjo lastnih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije skupina Petrol sledi strateški usmeritvi postati prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev, je povedal Bajuk. Večina dosedanjih investicij v obnovljive vire energije je slovenska družba usmerila na hrvaški trg, ki je zanjo strateškega pomena. Tovrstne projekte pa ima tudi v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Konec leta je imela skupina Petrol skupno inštalirano moč za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov v višini 68,9 megavata. Bajuk je še povedal, da so lani proizvedli 100 gigavatnih ur elektrike, letos se želijo približati 170 gigavatnim uram.