Notranji ministri EU danes tudi o širitvi schengna s Hrvaško z januarjem

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/sid.webp)Hrvaški se obeta, da bo januarja 2023 vstopila v schengensko območje, s čimer bo odpravljen nadzor na meji s Slovenijo, je v minulih dneh potrdilo več virov pri EU. Svet EU, ki bo širitev schengna obravnaval na današnjem zasedanju notranjih ministrov v Luksemburgu, sicer čaka na mnenje Evropskega parlamenta, ki bo po pričakovanjih pozitivno.Dokončno bo o vstopu Hrvaške v schengen z januarjem prihodnje leto odločal Svet EU, kar naj bi se zgodilo decembra.Danes, ko bodo ministri za notranje zadeve članic EU, tudi ministrica Tatjana Bobnar, razpravljali o širitvi schengenskega območja s Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo, naj bi Evropska komisija predstavila potek sprejemanja treh držav. Glede Hrvaške sicer države članice čakajo na stališče Evropskega parlamenta, za katero so ga zaprosile konec junija. Stališče, ki ni zavezujoče, je ta teden obravnaval parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Poročevalec, portugalski poslanec Paulo Rangel (EPP) je ob predstavitvi poročila poudaril, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen. V političnih skupinah Levice, Zelenih in tudi liberalcev (Renew) so bili sicer kritični zaradi kršitev človekovih pravic na meji in pri vračanju migrantov. Rangel je glede tega dejal, da ne gre za sistematične kršitve, ampak za posamične primere. Pričakovati je, da bosta tako odbor, kasneje pa tudi Evropski parlament na novembrskem plenarnem zasedanju podprla hrvaški vstop v schengen s 1. januarjem 2023. Po navedbah več virov pri EU prav tako ni pričakovati težav pri potrditvi na Svetu EU, v katerem so države članice. To bodo najverjetneje storile na decembrskem zasedanju notranjih ministrov, tako da bo Hrvaška lahko v schengen vstopila za januarjem prihodnje leto. Slovenija sicer podpira vstop svoje južne sosede v območje brez nadzora na notranjih mejah, pri čemer pa je nova slovenska vlada od junija, ko je nastopila mandat, poudarjala, da bi bilo treba prej sprejeti reformo schengna. A se to očitno ne bo zgodilo. Slovenska politika je sicer vseskozi bolj ali manj na glas razmišljala tudi o pogojevanju slovenskega soglasja hrvaški vključitvi v schengen s tem, da bi morala Hrvaška najprej uresničiti arbitražno razsodbo o meji. Toda tako sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba kot prejšnja pod vodstvom Janeza Janše sta se jasno odrekli tovrstnemu pogojevanju, ker da bo imela Slovenija s Hrvaško v schengnu več koristi. Hrvaška bo tako predvidoma v schengensko, pa tudi v evrsko območje vstopila deset let po pridružitvi EU. Ocenjevanje izpolnjevanja pogojev za pridružitev schengnu je na Hrvaškem potekalo med letoma 2016 in 2020. Evropska komisija je oktobra 2019 ocenila, da ta država izpolnjuje pogoje, kar je decembra lani potrdil tudi Svetu EU. Slovenija se po neuradnih informacijah ob tem zavzema, da bi v schengensko območje hkrati s Hrvaško vstopili tudi Bolgarija in Romunija, ki na vstop čakata dlje kot slovenska južna soseda. Viri pri EU na petkovem zasedanju pričakujejo poročilo strokovnjakov, ki so v obeh državah preverjali, ali izpolnjujeta pogoje. Podpredsednik komisije Margaritis Schinas je pretekli teden v parlamentu zatrdil, da ne gre za to, da bi strokovnjaki Romunijo in Bolgarijo znova ocenjevali, ampak da bi članicam omogočili, da dobijo najnovejše informacije in zagotovila, da se schengenski pravni red še naprej v celoti izvaja. Ministri za notranje zadeve bodo sicer na zasedanju razpravljali tudi o splošnem stanju schengenskega območja, s posebnim poudarkom na upravljanju zunanjih meja, ter odločali o ukrepih na tem področju. Razprava bo potekala v luči naraščajočega števila prihodov migrantov po t. i. zahodnobalkanski poti.