Nizozemci jim zbijajo cene paradižnika in paprike

V steklenjakih Dobrovca, kraja blizu Lipika, je vse pripravljeno za tretjo zaporedno sezono obiranja paprike in drugo sezono obiranja paradižnika. ![](/storage/files/images/sadika.jpg)"Letos smo začeli s proizvodnjo paradižnike vrste grapolo. Njeno steblo zraste tudi do 15 metrov, ne gre pa vse zgolj v višino, temveč se ovije okoli palice. Na enem poganjku jih mora biti 5, zato so zaposleni delali na tem, da odstranijo višek, saj bi bili plodovi sicer premajhni. Na enem steblu je okoli 13 poganjkov," je za Glas Slavonije pojasnila tehnologinja steklenjakov Dajana Grubić. V dobrovških steklenjakih so pred vojno gojili rože, po osamosvojitvi Hrvaške pa so jih opustili za kar nekaj let. Del steklenjaka, ki ima sicer površino 2,5 hektara, je leta 2011 kupilo zagrebško podjetje MBM, po čemer je bil 1 hektar in pol obnovljen in v steklenjak so se "naselile" paprike. Leto kasneje je bil obnovljen še preostali hektar, kjer so nov dom dobile sadike paradižnika. Steklenjaki so obnovljeni na skrajno sodoben način, proizvodnja v njih je vodena računalniško. V obnovo 2,5 hektarja steklenjakov je podjetje MBM vložilo okoli 11 milijonov kun (1,44 milijona evrov), od česar je 2,5 milijona darovalo Ministrstvo za kmetijstvo, preostanek pa sestavljajo posojila. "Da bi se proizvodnja sploh izplačala, je potrebno imeti pet do šest hektarov zelenjave, zato se bomo v kratkem širili. Zemljo imamo, toda glede na obstoječe gospodarske razmere, kdaj nam bo širitev uspela. Uspevamo prodati vse, kar pridelamo, toda pogoji niso ravno bleščeči. Uvoz je velik, cene na trgu pa so nerealno nizke, glede na to, kakšne stroške imamo. V teh časih je denimo na Nizozemskem hiperprodukcija zelenjave in to bo našim izdelkom gotovo zbilo ceno," je povedal lastnik podjetja Mladen Baković. Ob koncu je omenil tudi sosedski primer: "Pred kratkim sem bil pri proizvajalcu v Sloveniji (op. p. verjetno gre za podjetje Paradajz, d. o . o., iz Renkovcev, ki proizvaja izdelke pod blagovno znamko Lušt), čigar izdelki so za 40 % dražji od uvoznih, a jih Slovenci vseeno kupujejo. Pri nas nacionalna zavest očitno ni na tako visoki ravni in Hrvati pri hrani precej bolj gledajo na ceno, ne pa na to, kakšen je izdelek in od kod prihaja."