Napovedujejo bistveno višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast

Letna inflacija na Hrvaškem bi v povprečju letos lahko dosegla 5,4 odstotka, je v sredo sporočila hrvaška centralna banka, ki ob tem napoveduje tudi nižjo gospodarsko rast od prvotno ocenjene.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozk.webp) Ekonomisti v hrvaških medijih opozarjajo na nevarnost inflacijske spirale zaradi sočasne rasti plač, sindikati v javnem sektorju pa grozijo s stavkami. Letu 2021 je bila inflacija na Hrvaškem 2,6-odstotna, kar pomeni, da bo letos inflacijska dinamika več kot podvojena. Hrvatska narodna banka je znižala tudi pričakovano rast BDP v letu 2022. Decembra lani je napovedala 4,1-odsotno realno rast, zaradi vojne v Ukrajini in njenih gospodarskih posledic pa je napoved znižala na 3,2 odstotka. Takšno napoved pospremlja z domnevo, da vojna v Ukrajini ne bo trajala dolgo ter da se bodo cene energentov in surovin na svetovnem tržišču postopoma normalizirale. Na višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast od prvotno napovedane je v sredo v gostovanju na nacionalnem radiu opozoril tudi hrvaški finančni minister Zdravko Marić. "Trendi so na žalost naslednji: rast bo nekoliko nižja od te, ki smo jo prvotno načrtovali, stopnja inflacije pa bo bistveno višja od prvotno načrtovane," je povedal. Ko gre za podražitve, je dejal, da ga najbolj skrbi hrana. "Seveda bomo spremljali razvoj dogajanja in v skladu z razvojem razmer po potrebi zaostrovali nekatere ukrepe in sprejemali nove," je pojasnil. Po njegovih besedah hitrejšo rast inflacije beležijo vse članice Evropske unije. "Hrvaška je še vedno točno na sredini 27 držav," je dodal. Če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi se tržne napetosti, ki jih je prinesla pandemija, lahko umirile do konca leta. Zaradi vojne pa se bi stanje po mnenju ekonomistov lahko normaliziralo šele leta 2024. "Inflacija bi lahko postala dolgoročnejši problem, če bodo začele rasti tudi plače. Na Hrvaškem te trenutno rastejo manj kot cene življenjskih potrebščin, možna ozka grla, ki se pojavljajo na trgu delovne sile v nekaterih poklicih, pa za zdaj blaži tudi povečan uvoz delovne sile," je za časnik Večernji list dejal glavni ekonomist centralne banke Vedran Šošić. "Tveganje, da se začne inflacija prelivati v hitro rast plač, s čimer bi se začela inflacijska spirala, bi se lahko povečalo, če se bo povečevala zaposlenost, inflacijski pritiski pa ne bodo začeli popuščati pred koncem tega leta ali na začetku naslednjega, kot se pričakuje zdaj," je dodal Šošić. Sindikati v javnem sektorju medtem že grozijo s stavkami, če jim država ne bo zvišala plač za štiri odstotke. Glavna ekonomistka hrvaškega združevanja delodajalcev Iva Tomić je za Večernji list opozorila, da bi zaradi vojne v Ukrajini in dodatnega pritiska na rast cen lahko prišlo do stagflacije oziroma tega, da bo bi gospodarstvo doletela visoka stopnja inflacije v kombinaciji z visoko stopnjo brezposelnosti in stagnacijo povpraševanja. Povprečna letna neto plača na Hrvaškem za samskega moškega oziroma samsko žensko brez otroka, torej brez dodatnih davčnih olajšav, je bila lani 10.219 evrov ali približno 850 evrov na mesec. Nižjo povprečno neto letno plačo od Hrvaške imajo samo še tri članice EU: Madžarska približno 10.000 evrov, Romunija okoli 8000 evrov in Bolgarija okoli 7000 evrov. Povprečna letna neto plača v Sloveniji znaša približno 15.240 evrov.