Pridržani hrvaško Ino oškodovali za več kot 800 milijonov kun

Potem ko so na Hrvaškem v soboto pridržali pet oseb zaradi suma zlorabe in pranja denarja ter oškodovanja podjetja Ina, je urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala Uskok sprožil preiskavo in zanje zahteval preiskovalni pripor. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/arteta.webp) Hrvaški mediji medtem razkrivajo, da naj bi peterica Ino oškodovala za več kot 800 milijonov kun.Hrvaška policija je v soboto v sodelovanju z Uskokom pridržala direktorja oddelka Ine za naravni plin Damirja Škugorja, poleg njega pa še njegovega očeta, lastnika podjetja OMS upravljanje Gorana Husića in Josipa Šurjaka, ki je obenem predsednik hrvaške odvetniške zbornice, ter predsednico uprave družbe Plinara istočne Slavonije Marijo Ratkić. Potem ko so preiskovalci Uskoka danes zaslišali še Škugorja - preostale štiri so že v soboto -, so v Uskoku sprožili uradno preiskavo in za vseh pet pridržanih zahtevali pripor, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. O slednjem bo sicer odločal preiskovalni sodnik županijskega sodišča v Zagrebu. Osumljeni naj bi izkoristili stalno naraščanje cen plina na svetovnem trgu. Šurjak in Škugor naj bi se dogovorila, da Ina prek družbe Plinara istočne Slavonije podjetju OMS upravljanje prodaja plin po netržno nizkih cenah. Leta 2019 ustanovljeno podjetje OMS upravljanje je plin nato po večkratno višji ceni prodajal naprej v tujino. Zaslužek naj bi vlagali v nepremičnine, a glavnina denarja naj bi se znašla na računu Škugorjevega očeta, upokojenca iz Šibenika. To naj bi padlo v oči uradu za preprečevanja pranja denarja, ki je na to opozoril policijo in Uskok. Mediji so v soboto sprva poročali, da naj bi Ino v tej transakciji oškodovali za okoli sto milijonov kun, a zvečer se je razširila neuradna informacija, da naj bi bil ta znesek še veliko višji. Iz virov blizu preiskavi se je namreč izvedelo, da naj bi pridržanim blokirali okoli 800 milijunov kun (dobrih 106 milijonov evrov), škoda, ki so jo povzročili, pa naj bi bila še višja od tega zneska, presegla naj bi milijardo kun. Kot je med drugim poročal spletni portal index.hr, naj bi osumljenim blokirali sumljiva sredstva na bančnih računih in deleže v investicijskih skladih. Samo na računu Škugorjevega očeta naj bi bilo skoraj pol milijarde kun. | Hrvaška mora v sporu z Molom plačati 236 milijonov dolarjevHrvaška, ki je izgubila tudi drugi arbitražni spor z madžarsko energetsko družbo Mol glede energetskega podjetja Ina, v katerem sta država in Mol solastnika, bo morala madžarski družbi plačati 236 milijonov dolarjev (232 milijonov evrov) z obrestmi.S tem je arbitražni primer iz leta 2013 dokončno odločen.Šlo je sicer za spor, v katerem je Mol trdil, da vlada ni spoštovala svojih obveznosti glede dogovora o investicijah v Ini iz pogodbe z Molom iz leta 2009.Osrednje vprašanje arbitraže so bile obtožbe Hrvaške, da so bili nekateri dogovori, ki jih je leta 2009 odobrila hrvaška vlada, sklenjeni koruptivno, vendar razsodba obtožbe Hrvaške o podkupovanju zavrača, so pri Molu danes navedli v sporočilu za javnost.O sporu je odločalo mednarodno sodišču za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu, ki je odločalo tudi o odškodninskih zahtevkih družbe Mol. "Ugotovilo je, da hrvaška vlada kljub pogodbeni obveznosti ni prevzela dejavnosti trgovanja s plinom podjetja Ina, s čimer je povzročila 167,84 milijona dolarjev škode družbi Ina in s tem posredno družbi Mol," so zapisali v madžarski družbi.Po navedbah sodišča je Hrvaška z izsiljevanjem prodaje skladiščnega plina družbo Mol še dodatno oškodovala, za kar je bilo slednji dodeljeno 16,1 milijona dolarjev odškodnine, Hrvaška pa mora Molu povrniti tudi znaten del stroškov arbitraže skupaj z obrestmi. Skupni znesek odškodnine z obrestmi tako znaša 236 milijonov dolarjev.Postopek je sprožil Mol leta 2013, in sicer je dejal, da Hrvaška krši obveznosti o investicijah v Ini iz pogodbe z Molom iz leta 2009, ker skladno z dogovorom ni prevzela plinskega dela poslovanja Ine.To je druga izgubljena hrvaška arbitraža proti Molu. Prvo je vodila komisije ZN za trgovsko pravo v Ženevi, do razsodbe pa je prišlo konec leta 2016.Premier Andrej Plenković medtem napoveduje, da je vlada sprejela odločitev o odkupu deleža Mola v hrvaški Ini, vendar postopek odkupa še vedno traja, potem ko je hrvaška vlada lani začasno zaustavila odkup delnic. Hrvaška ima sicer trenutno v Ini nekaj manj kot 45-odstotni delež. | ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/mol-romania-fuel-station_b_b_b_1_b_1_b_1_b_b.webp)