Na Ptuju odprtje 37. festivala Dobrote slovenskih kmetij

Tridnevni festival, ki so ga slovesno odprli, bo tudi letos potekal na dvorišču minoritskega samostana, na njem pa bodo razstavili kmetijske izdelke iz 16 prehranskih skupin in pripravili vrsto spremljevalnih dogodkov\. Kot je povedal vodja organizacijskega odbora** Peter Pribožič**, zadnja leta v ocenjevanje prejmejo okoli 900 kmetijskih izdelkov, ki jih odda med 450 do 500 kmetij\. Pred tem jih na senzoričnih ocenjevanjih ocenijo strokovne komisije, ki podelijo tudi priznanja\. Letos jih bo prejelo 789 izdelkov kmetij iz vse Slovenije, in sicer v soboto v kategorijah konzervirane zelenjave, poljščin, izdelkov iz sadja, marmelad, kisov, suhega sadja, žganih pijač, sokov, sadnih vin, medu in čaja, v nedeljo pa še v kategorijah mlečnih, mesnih in ribjih izdelkov, izdelkov iz žit in testenin, mlincev in vin\. "Gre za osrednji praznik slovenskega podeželja in promocijo slovenske hrane, ki jo pridelujejo pridne roke slovenskih gospodinj in gospodarjev," je dejal Pribožič, ki na dogodku tudi letos pričakuje okoli 10\.000 obiskovalcev\. Po besedah predsednika Kmetijsko\-gozdarske zbornice Slovenije **Jožeta Podgorška** ptujski festival zelo veliko prispeva k dvigu kakovosti domače slovenske hrane, saj vsakdo, ki k njim prinese vzorec, dobi tudi povratno informacijo, kje so še priložnosti za izboljšavo\. Hkrati dogodek spodbuja tudi k razvoju novih prehranskih izdelkov v Sloveniji\. V sklopu festivala bo dopoldne potekala tudi seja komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri bodo govorili o problematiki razvoja namakalnih sistemov ter upravljanja rabe vode za potrebe kmetijstva v Sloveniji\. Kot je v pobudi za sklic seje zapisal državni svetnik **Anton Medved**, sicer donedavni predsednik Sindikata kmetov Slovenije, kljub ugodnim naravnim danostim v Sloveniji še vedno premalo izkoriščamo možnosti namakanja kmetijskih zemljišč, skoraj najmanj med državami Evropske unije\. "Pripravljenih sistemov za namakanje je približno za 6500 hektarjev, dejansko pa se namaka okoli 4500 hektarjev površin, od tega skoraj polovica v Podravju\. Možnosti za nadaljnji razvoj namakanja kmetijskih zemljišč so bistveno večje, zlasti na območjih severovzhodne Slovenije, kjer obstajajo ustrezni pogoji za širitev kmetijske pridelave z namakanjem," je pojasnil Medved\. Predlagal je, da komisija obravnava ovire pri pripravi in izvajanju namakalnih projektov ter možnosti za poenostavitev postopkov, hkrati pa se seznani z ukrepi države in možnostmi financiranja izgradnje namakalnih sistemov iz nacionalnih in evropskih sredstev ter s primeri dobrih praks na področju učinkovite in trajnostne rabe vode za namakanje v kmetijstvu\. Vir: sta Foto: Arhiv IN STORE