NUTRIS: Vnos soli presega priporočene vrednosti

![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/paska sol WEB.jpg>) Prekomeren vnos soli je eden izmed ključnih prehranskih dejavnikov, ki pomembno prispevajo k razvoju visokega krvnega tlaka. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 med ključnimi cilji navaja zmanjšanje vnosa soli med prebivalci za 15 %. Z namenom ugotavljanja stanja smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji izvedli raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije, da bi pridobili podatke za oceno vnosa natrija/soli, kalija in joda. Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijejo približno 10 gramov soli, kar je sicer manj kot v prejšnjih raziskavah, vendar še vedno dvakrat več od priporočenega vnosa Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša največ 5 gramov soli dnevno. V sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko so izvedli tudi do sedaj najobsežnejšo analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v naši prehrani. Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 %, medtem ko je v celotni kategoriji kruhov zaznati le 7-odstotno zmanjšanje. Čeprav so rezultati raziskav spodbudni, bo za nadaljnje zmanjševanje vnosa soli v populaciji potrebno nadaljevanje in okrepitev različnih aktivnosti in ukrepov. Za nižji vnos soli lahko marsikaj stori tudi sam potrošnik – ne le z izogibanjem dosoljevanju, temveč tudi z izborom živil. Pri nakupovanju predpakiranih živil izbirajte tista, ki vsebujejo manj soli, saj je ta podatek naveden na označbi, najdete pa ga tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš. Večji izziv predstavljajo nepakirana živila, na primer postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti. Upoštevajoč rezultate raziskav je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin. **Zakaj je zniževanje vnosa soli pomembno?** Prekomeren vnos soli pomembno vpliva na razvoj visokega krvnega tlaka, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča največ 2 g natrija oz. 5 g soli na dan **Koliko soli zaužijemo prebivalci Slovenije?** Po več kot desetletju smo v Sloveniji ponovno izvedli in nekoliko razširili raziskavo o spremljanju izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu odraslih prebivalcev Slovenije, krajše imenovano »Manjsoli.si«. V raziskavi so sodelovali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko ter trije oddelki UKC Ljubljana (Klinični oddelek za hipertenzijo, Klinika za nuklearno medicino in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo). Prvi rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Public Health Nutrition. Raziskava je potekala na nacionalno reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Končni vzorec je vključeval 518 oseb. Ocena vnosa soli je temeljila na analizi koncentracij natrija v 24-urnem urinu, ki velja za zlati standard pri določanju vnosa, saj omogoča zajem večine dnevnega urina in zmanjšuje napake, ki bi lahko nastale zaradi dnevnih nihanj. Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijemo 10 g soli, kar je primerljivo s svetovnim povprečjem. **Urška Blaznik**, koordinatorka projekta »Manjsoli.si« z NIJZ: »*Med moškimi je povprečen vnos soli ocenjen na 11,7 g soli/dan, med ženskami pa je vnos nižji in znaša 8,7 g/dan. Priporočeni dnevni vnos soli, manj kot 5 g soli na dan, dosega le 12 % odraslih prebivalcev Slovenije. Med njimi so nekoliko bolj uspešne ženske (16 %) v primerjavi z moškimi (8 %).*« **Slika 1: Deleži odraslih prebivalcev Slovenije, ki dosegajo ali presegajo priporočeni dnevni vnos soli (<5 g/d); skupaj in po spolu (Vir: Kugler in sod., 2024).** **![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/solkugler.webp)** **Saša Kugler**, mag. inž. prehrane, raziskovalka projekta »Manjsoli.si« z NIJZ: »*V sklopu raziskave smo preverjali tudi, če in na kakšen način, odrasli prebivalci Slovenije zmanjšujejo svoj vnos soli. Tri četrtine odraslih (75 %) je poročalo, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. Približno polovica (53 %) se izogiba predelanim živilom, a le 8 % odraslih preverja vsebnost soli na označbah živil, kjer je ta podatek obvezen.*« V zvezi s tem velja omeniti, da prebivalci podatek o vsebnosti soli lahko najdejo tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki z uporabo t.i. prehranskega semaforja olajša prepoznavanje živil z višjo ali nižjo vsebnostjo soli, hkrati pa poenostavlja primerjavo različnih živil. Kako še lahko zmanjšujemo vnos soli si sicer lahko preberete tudi na spletni strani manjsoli.si, pa tudi na nacionalnem portalu prehrana.si. Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, je potrebno poudariti, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato priporočamo, da pri nakupu vedno izberete jodirano sol. Ključni viri soli in trenutno stanje vsebnosti soli v kategoriji kruha in pekovskih izdelkov Predelana živila in obroki pripravljeni izven doma (npr. pred-pripravljeni obroki/živila, slani prigrizki, kruh in pekovski izdelki, mesni izdelki) prispevajo največji delež k dnevnemu vnosu soli v sodobni prehrani. V večini evropskih držav in Severni Ameriki tovrstni izdelki oziroma obroki predstavljajo tudi do 75 % dnevnega vnosa. **Igor Pravst**, direktor Inštituta za nutricionistiko: »*Ena izmed ključnih aktivnosti za zniževanje prehranskega vnosa soli predstavlja t.i. preoblikovanje predelanih živil. Še posebej postopno in potrošnikom skoraj neopazno zniževanje količine soli v živilih lahko doseže tudi tiste prebivalce, ki sami niso posebej pozorni na vnos soli. Pri tem je veliko pozornosti usmerjene prav na kruh in pekovske izdelke, ki imajo v Sloveniji največji doprinos k prehranskemu vnosu soli.«* Po rezultatih raziskave iz leta 2014, so v Sloveniji namreč ključni viri soli v prehrani predvsem kruh in pekovski izdelki (35 %), sledijo mesni izdelki (27,9 %), predelana zelenjava (vložnine; 6,6 %), ter siri (5,3 %). V raziskavo niso bili vključeni pred-pripravljeni obroki in dosoljevanje pri mizi. V Sloveniji se je živilska industrija v sektorju pekarstva v okviru programa Zavez odgovornosti, od leta 2020 zavezala k nižanju vsebnosti soli v kruhih, saj ni posebnih zakonskih predpisov, ki bi proizvajalce zavezovali k zmanjševanju količine soli, ali pa opredeljevali maksimalne količine soli v kruhih, kot to urejajo nekatere druge države. Z namenom pridobitve aktualnih podatkov o vsebnosti soli v kruhih in pekovskih izdelkih na trgu v Sloveniji je bila izvedena raziskava, katere rezultati so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition. Raziskava je zajela izdelke večjih proizvajalcev in manjših pekarn v enajstih statističnih regijah Slovenije. Končni vzorec je obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov, od tega 117 pridobljenih pri večjih trgovcih in 61 v manjših pekarnah. Vsebovana količina soli je bila izračunana iz laboratorijsko določene vsebnosti natrija. **Igor Pravst**, direktor Inštituta za nutricionistiko: »*Najnižja povprečna vsebnost soli je bila ugotovljena v črnem pšeničnem kruhu in rženem kruhu v večjih prodajalnah (1,15 g in 1,18g soli/100 g kruha), najvišja pa obeh v raziskavo vključenih vrstah kruha iz manjši pekarn – v belem pšeničnem kruhu (1,34 g soli /100 g kruha) in mešanem kruhu (1,37 g soli/100 g kruha). Ob tem velja omeniti, da je bila precejšnja variabilnost vsebnosti soli opažena tako v vzorcih iz večjih in manjših pekarn, v katerih smo našli tako vzorce z zelo zmerno kot tudi zelo visoko količino soli.«* Povprečna vsebnost soli v »tipičnem« kruhu (tj. kruh, katerega vsebnost soli je izračunana na podlagi deležev porabe različnih vrst kruha v Sloveniji glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije o porabi v gospodinjstvih) je znašala 1,26 g soli/100 g kruha. V primerjavi s podatki o vsebnosti soli v kruhih na trgu v letu 2012, je bila v takšnem kruhu ugotovljena za 7 % nižja vsebnost soli. Spodbudna pa je predvsem ugotovitev, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2022 povprečna vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev zmanjšala za 12 %. **Kako pomemben vir soli je kruh v naši prehrani?** V nacionalni raziskavi o prehranskih navadah prebivalcev Slovenije (Si.Menu 2018) je ocenjeni vnos kruha pri odraslih moških v povprečju znašal 177 g/dan, pri ženskah pa 119 g/dan. Z upoštevanjem izračunane povprečne vsebnosti soli v kruhu na trgu v Sloveniji, lahko grobo ocenimo, da uživanje kruha dnevno pri moških prispeva približno 2,2 g soli in 1,5 g soli pri ženskah. **Saša Kugler**, mag. inž. prehrane, raziskovalka projekta »Manjsoli.si«: » *Z upoštevanjem najnovejših podatkov o sestavi kruha torej le-ta v povprečju prispeva približno petino (19 % pri moških oziroma 17 % pri ženskah) celokupnega povprečnega vnosa soli, hkrati pa to pri moških predstavlja približno polovico (46 %) in pri ženskah slabo tretjino (30 %) še priporočenega vnosa soli.*« **Zaključek** Aktualni rezultati raziskav nakazujejo, da se je vnos soli pri odraslih prebivalcih Slovenije v primerjavi v zadnjem desetletju zmanjšal, a je potrebno poudariti, da zaradi razlik v zasnovah študij primerjava ostaja okvirna. Rezultati raziskav o vsebnosti soli v kruhih prav tako nakazujejo na izboljšanje, pri čemer je bolj izrazito znižanje zaznano predvsem v kategoriji belih kruhov večjih proizvajalcev, manj pa v manjših pekarnah. Ob tem velja dodati, da so bili vzorci z zelo zmerno količino soli najdeni tudi v nekaterih manjših pekarnah, zato rezultatov ni primerno posploševati, je pa smotrno za prihodnost načrtovati takšne javnozdravstvene ukrepe, ki bodo imeli ustrezne učinke na vse proizvajalce, ne glede na njihovo velikost. Rezultati raziskav jasno nakazujejo potrebo po nadaljnjih strategijah za zmanjšanje vnosa soli med prebivalci, po prepoznavanju, poleg kruha in pekovskih izdelkov, tudi drugih pomembnih virov soli v prehrani prebivalcev Slovenije, ter po okrepitvi aktivnosti, usmerjenih v preoblikovanje živil z zmanjšano vsebnostjo soli. Že zdaj pa za nižji vnos soli lahko marsikaj storijo tudi potrošniki z bolj ozaveščenim izborom živil. Podatek o količini vsebovane soli je del obveznega označevanja hranilne vrednosti na embalaži predpakiranih živil, nahaja pa se tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki lajša izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Rezultati aktualne raziskave so potrošnikom lahko v pomoč predvsem ko izbirajo nepakiran oz. postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti, vendar pa odgovorni in transparentni proizvajalci takšen podatek potrošnikom lahko ponudijo prostovoljno, na primer na spletni strani. Če do takšnega podatka potrošniki ne morejo priti, pa lahko upoštevajo, da je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin. P.S. Ravno danes je bil v ugledni znanstveni reviji oz. na spletni strani Frontiers.org, [v angleščini](https://www.frontiersin.org/journals/nutrition/articles/10.3389/fnut.2024.1473362/full) objavljen članek: Vsebnosti soli v kruhih in pekovskem pecivu na slovenskem trgu. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/hleb-pekara-freepik-pr.webp) Vir/Grafi/Foto: Institut za nutricionistiko