IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 14.10.2019 || Intermarche bo umaknil 140 aditivov  |  V sredo 13. Strateška konferenca TZS o trgovini   |  Carrefour okrepil poslovanje v Italiji  |  Nemška diskonterja na Otoku z novo strategijo  |  Migros z blokchain revolucijo  |  Casino in Tesco prodajata trgovine  |  Oljkarji s količinsko skromno letino  |  Potrošnik za hrano nameni približno 1400 evrov letno  |  V četrtek 26. Zlati boben   |  Poslovanje Celjskih mesnin bremeni afriška prašičja kuga  |  Kupljenovo pri Zaprešiću ima novo tovarno podjetja Naše klasje   |  Trgovinska vojna s posledicami za ves svet  |  Aldi poenotil organsko blagovno znamko - “Gut Bio”  |  Carslberg predstavil leseno embalažo piva  |  Tovarna gob Delta Danube z 4,5 milijoni evrov za izgradnjo nove hale  |  "Tiha ura" nakupovanja za avtistične kupce  |  "Refil" avtomat v Intersparu Citypark v Ljubljani  |  Srečanje kmetov na Slomu tokrat v znamenju dela in veselja  |  Medex lani ustvaril 1,35 milijona evrov čistega dobička  |   Svet za promocijo o projektu:"Naša super hrana"  |   ||
   

Slovenija: Zaključen Lidlov in projekt Ekošole: "Hrana ni za tjavendan"

07.06.2019
Slovenske šole in vrtci so v projektu Hrana ni za tjavendan povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga Lidl Slovenija in program Ekošola izvajata peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.
 
Z raznolikimi aktivnostmi je ustanovam letos uspelo zmanjšati količino zavržene hrane v povprečju za 40 odstotkov, k bolj odgovornemu ravnanju s hrano pa so s posebnim družinskim dnevnikom zavržene hrane spodbudili tudi starše in ostale družinske člane v domačih gospodinjstvih. Izobraževalne ustanove, ki na projektu sodelujejo že več let, opažajo, da se je količina zavržene hrane znatno zmanjšala, a še vedno stremijo k cilju, da zavržene hrane v roku nekaj let ne bi bilo več. 

Projekt Hrana ni za tjavendan sta Lidl Slovenija in program Ekošola oblikovala v okviru Lidlove trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, projekt pa otroke v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah spodbuja k reševanju izzivov na področju zmanjšanja količin zavržene hrane ter k bolj odgovornemu ravnanju z njo. Med vrtci in prvo triado osnovnih šol je 1. mesto v šolskem letu 2018/2019 zasedel Vrtec Agata – OŠ Poljane, 2. mesto OŠ Raka in 3. mesto VVZ Kekec Grosuplje. V kategoriji druga in tretja triada osnovnih šol je zmagala OŠ Ljudski vrt Ptuj – Podružnica Grajena, 2. mesto je zasedla OŠ I. Murska Sobota, 3. mesto pa OŠ Brinje Grosuplje. Tudi letos so z veliko mero kreativnosti ter vneme sodelovale šole s prilagojenim programom. Med njimi je 1. mesto osvojila OŠ Franceta Bevka Tolmin, 2. mesto OŠ Brinje Grosuplje, 3. mesto pa OŠ Glazija Celje. Srednješolci so svoje aktivnosti nadgradili s kratkimi filmčki na temo zavržene hrane. V letošnjem šolskem letu so najboljši filmček pripravili na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec, 2. mesto je osvojila Srednja šola Črnomelj, 3. mesto pa Dijaški dom Ivana Cankarja. 

V povprečju količino zavržene hrane zmanjšali za 40 odstotkov

V slovenskih izobraževalnih ustanovah se zavedajo dejstva, da je hrana vrednota, ki jo je treba spoštovati in z njo ravnati odgovorno. Otroci in mladostniki so zato skupaj z mentorji izvedli številne aktivnosti, s katerimi jim je v povprečju uspelo zmanjšati količino zavržene hrane za 40 odstotkov."Kot je bilo iz oddanih poročil ob zaključku projekta vidno, so mentorji in otroci na šolah ugotovili, da je najmanj hrane pri obrokih ostalo takrat, ko so si jo otroci postregli sami. Zato si bodo na šolah še naprej prizadevali, da bodo to izvajali čim pogosteje, obenem pa otroke nenehno ozaveščali o pomenu odgovornega ravnanja s hrano. Res smo veseli, da se je projekt s tako pomembno problematiko dobro zasidral na šolah, saj je eden od bolj priljubljenih aktivnostih, ki jih izobraževalne ustanove, ki so vključene v program Ekošola, izberejo tekom šolskega leta," so izpostavili v programu Ekošola. 

K spremljanju količin ostankov hrane so otroci letos spodbudili tudi starše in ostale člane domačih gospodinjstev. Prav tam namreč po podatkih Statističnega urada RS nastane največ zavržene hrane, kar polovica vse zavržene hrane v Sloveniji. Partnerja programa sta zato letos pripravila novost - Kuhlin dnevnik zavržene hrane, ki so ga otroci skupaj s starši izpolnjevali doma. Dnevnik je že v prvem letu postal izjemno priljubljen, saj so ga izpolnjevali na večini sodelujočih šol. Kot so ugotovili otroci in starši, največ zavržene hrane v domačih gospodinjstvih nastane po praznikih ali družinskih praznovanjih. Družinski dnevnik zavržene hrane je vključeval tudi družinsko zavezo za manj zavržene hrane, ki so jo otroci pripravili s starši in tako skupaj sklenili, da se bodo v prihodnje trudili, da bo v domovih nastalo čim manj zavržene hrane.  

Aktivni tudi v Lidlu Slovenija

Projekt Hrana ni za tjavendan Lidl Slovenija v sodelovanju s programom Ekošola izvaja že peto leto zapored. "V Lidlu Slovenija smo na projekt zelo ponosni, saj se zavedamo soodgovornosti pri nastajanju in upravljanju področja zavržene hrane. Projekt Hrana ni za tjavendan je zato za nas zelo pomemben in podpiramo, da otroke že od majhnega učimo spoštljivega odnosa do hrane, ki gre z roko v roki s spoštovanjem samega sebe in sveta okoli nas. Dejstvo, da pri projektu danes sodeluje že več kot sto slovenskih izobraževalnih ustanov je zelo spodbudno, saj so naši najmlajši tisti, ki lahko ustvarijo največjo spremembo," je dejala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija. Lidl Slovenija k problematiki zavržene hrane pristopa tudi z razvitim učinkovitim sistemom donacij izdelkov iz svojih trgovin za ljudi v socialni stiski v okviru projekta Donirana hrana Zveze Lions Slovenija. Do danes hrano donirajo iz 16 Lidlovih trgovin iz cele Slovenije, število sodelujočih trgovin pa nameravajo še povečati.


Nazaj
 


 
 
 
back to top