Slovenija: Zagorc: "Kriza izpostavila sistemske težave kmetijsko-živilskega sektorja"

 

 

 

Podjetja otežene razmere premagujejo s prilagajanjem in inovativnostjo, a potrebujejo dodatno pomoč države. Zbornica, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je največje reprezentativno združenje kmetijskih in živilskih podjetij v Sloveniji. V enajstih sekcijah in združenjih ima skupno 234 članov. Kot je v pogovoru za STA dejala njena direktorica, se je sektor, ki skrbi za oskrbo z živili, med koronavirusno krizo pokazal kot izjemno pomemben za zagotavljanje nemotene oskrbe prebivalcev.

 

Epidemija je na pridelavo in predelavo hrane močno vplivala - predvsem glede sprememb na trgu in odnosov deležnikov v agroživilski verigi, je poudarila. "Vsi smo lahko opazili spremembo nakupnih navad, na proizvodnjo živil pa je vplivalo tudi zaprtje nekaterih dejavnosti," je dejala. Mnogi proizvajalci so namreč tako rekoč čez noč ob velikih zalogah ostali brez odjemalcev.

 

Pri tem je izpostavila predvsem izpad naročil zaradi zaprtja javnih zavodov in gostinskih obratov, ki ga je po njenih besedah težko nadomestiti. "Ne smemo pozabiti, da sektor iz naslova javnih naročil letno prejme okoli 120 milijonov evrov prihodkov," je izpostavila.

 

Odnose deležnikov v agroživilski verigi zaznamuje tudi razprava o nizkih odkupnih cenah. Mnogi kmetje opozarjajo, da so odkupne cene kmetijskih surovin prenizke in v mnogih primerih ne pokrivajo več niti stroškov pridelave, maloprodajne cene pa se obenem zvišujejo. Zagorčeva se strinja, da gre za perečo problematiko, ki pa ima več vidikov.

 

Kot je dejala, so za urejene razmere v agroživilski verigi, ki omogočajo tudi ustrezne odkupne cene, ključne dolgoročne pogodbe, ki tako rejcem kot odkupovalcem zagotavljajo predvidljivost in stabilnost. Nekateri kmetje jih imajo, drugi pa so se raje odločili za prodajo v tujino, kar prinaša drugačna dobaviteljska razmerja.

 

Mnogi kmetje, ki z domačo živilsko industrijo že nekaj časa niso sodelovali, so po izbruhu krize na izvoznih trgih pričakovali, da bo surovine kar čez noč začela odkupovati domača industrija. "To seveda ne gre, takšni ponudniki pa predstavljajo tudi nelojalno konkurenco tistim, ki imajo pogodbena razmerja doma urejena," je dejala. Kot je poudarila, ima vsakdo pravico iskati zaslužek na tujih trgih, vendar se mora zavedati tudi tveganj, ki jih to prinaša.

 

Razmere so bile po njenih besedah neurejene že pred koronavirusno krizo, a jih je šele ta zares razgalila. "Eden od nujnih pogojev za izboljšanje odnosov v agroživilski verigi je torej urejeno pogodbeno sodelovanje. Slovenska kmetijska in živilska podjetja si želimo s svojimi partnerji graditi dolgoročne trajne poslovne odnose, krepiti verigo, se razvijati, spodbujati inovativnost ter slediti ciljem krožnega gospodarstva in digitalizacije, ki zagotavljajo večjo konkurenčnost celotnega sektorja. Vedeti je namreč treba, koliko potrebujemo in koliko lahko proizvedemo," je izpostavila.

 

Na primer v prašičereji pa so za nizke cene kriva tudi dogajanja na svetovnih trgih kot posledica afriške prašičje kuge in posledično zasičenosti evropskega trga s svinjino, ki dodatno vplivajo na slovenski trg. Na nizke cene pa vplivajo tudi viški iz sivega trga, je dodala.

 

Pomoč, ki jo kmetijskim in živilskim podjetjem med koronavirusno krizo namenila država, je po njenih besedah dobrodošla, a se ne bi smeli ustaviti pri dosedanjih ukrepih. Mnoga podjetja so namreč vlagala tudi s pomočjo posojil, ki jih morajo odplačevati, prihodki pa so se jim obenem bistveno zmanjšali. Dobavitelji imajo do svojih odjemalcev tudi terjatve, za katere ne vedo, kdaj bodo poplačane oz. ali sploh bodo, je naštela nekaj večjih izzivov.

 

V zbornici si prizadevajo tudi za opustitev trošarin na alkohol v letošnjem letu. V tem segmentu so najbolj ogroženi manjši pivovarji, vsi pa skupaj z največjim pivovarjem občutijo dejstvo, da ima Slovenija pete najvišje trošarine v Evropi. "V bodoče pa bi bilo smiselno razmisliti o dolgoročnemu znižanju trošarin," je pozvala. Združenje slovenskih pivovarn, ki deluje pod okriljem zbornice, je svoje pobude za pomoč sektorju januarja naslovilo na vlado, a odgovor še čaka.

 

Zagorčeva opozarja tudi na posledice dviga minimalne plače, ki bo nekaterim podjetjem v panogi povzročil nemalo preglavic. "Ne gre le za zvišanje stroškov dela, temveč tudi storitev, ki se bodo temu prilagodile," je ocenila. Boji se tudi pojava t. i. uravnilovke, ko bo minimalna plača dosegla raven ostalih plač v podjetju. Strinja se, da bo začasno državno subvencioniranje dviga posledice sicer omililo, a bo to le kratkoročna rešitev.

 

Veselijo pa jo vse večja mera inovativnosti podjetij in njihove zaveze k izboljšanju kakovosti živil. "Veseli me, da ne gre več le za nišne izdelke, temveč določene korenite spremembe v živilski industriji. Podjetja vse pogosteje dokazujejo, da živila z izboljšano sestavo vidijo kot enakovreden del svoje ponudbe," je dejala.

 

Prepričana je, da bo inovativnost pripomogla tudi k hitrejšemu okrevanju po koronavirusni krizi. "Podjetja, ki so pred največjimi izzivi, verjetno razmišljajo ravno o tem, kako prilagoditi prodajne kanale in kakšne proizvode razvijati, da se bodo še bolj približala potrošnikom," je ocenila.

Nazaj