IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 20.02.2020 || V Ljubljani odprli jubilejni Lidl št.60 (FOTOREPORTAŽA)  |  Vse večja priljubljenost kameljega mleka  |  Paradižnik kar sedemkrat dražji  |  ZANIMIVOST: Kaufland prodaja veganske čevapčiče  |  V NTL vstopile tri nove članice - Dergez, Sonik in Robin  |  V Nišu položili temeljni kamen za gradnjo Delta planeta  |  Alarmantno stanje z (embalažnim) odpadom  |  Vabilo na brezplačni seminar TZS o zakonodaji 1.aprila  |  Carrefour prevzel 30 trgovin Makro  |  EKSKLUZIVNO: V Düsseldorfu EuroShop 2020 na vrhuncu (FOTOREPORTAŽA)  |  Virus ogroža pridelek paradižnika  |  Prihodnji teden začetek oddaje zbirnih vlog v kmetijstvu  |  Woolworths za prepoznavanje sadja uporablja umetno inteligenco  |  Kesko dobil "po prstih" - prepoved prevzema družbe Tukkuheino Oy  |  Tropic odprl tretji objekt v Bijeljini  |  Sinagoga objavila rezultate za leto 2019  |  Cene storitev pri proizvajalcih lani za 3,8 odstotka višje kot v 2018  |  Samovozeče vozilo za trgovine Nuro v Houstonu  |  Odličnost ekološkega medu potrjena na ocenjevanju v Italiji  |  Znan zmagovalni pregovor LM za sir Jošt:“Jošt je pol sendviča”  |   ||
   

Svet: V smeteh letno konča za 363 milijard evrov hrane

17.10.2019
Sodeč po poročilu, ki ga je ob svetovnem dnevu hrane izdala Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), vsako leto v smeti roma za 363 milijarde evrov hrane, preden bi ta sploh prišla na police trgovcev. Največji krivec za to so površne zmogljivosti skladiščenja.
 
 
 
 
Največ hrane, ki v smeteh konča, še preden bi jo kupci lahko sploh kupili, proizvedejo v južnem delu Azije, Severni Ameriki in Evropi. V osrednji in južni Aziji se denimo kar petina živil na poti do polic "izgubi", delež zavržene hrane preden bi ta prišla v trgovino pa na svetovni ravni znaša 14 odstotkov.
 
Na tem področju se lahko pohvalita Nova Zelandija in Avstralija, ki v smeti zmečeta le 5,8 odstotka hrane. Kot že rečeno največje izgube nastajajo zaradi neprimerne infrastrukture skladiščenja, predvsem na farmah ali proizvodnih obratih samih. Včasih so živila preslabo zaščitena pred mikroorganizmi, mrčesom ali glodalci.
 
Do leta 2030 naj bi Združeni narodi delež zavržene hrane na prebivalca skušali vsaj prepoloviti.

Nazaj
 


 
 
 
back to top