IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 27.10.2021 || Dnevnik:"Na obzorju novi lastniki Mercatorja"  |  Haier odslej tudi v Sloveniji  |  Varjenje "rdečega" piva kmalu v Laškem  |  Gerd Chrzanowski prevzema naloge šefa Schwarz grupe  |  Nov Univerexport v Beočinu  |  Podgoršek na konferenci Treh morij poudaril pomen večje proizvodnje beljakovin  |  Nova pravila EU bodo povzročila dvig cen  |  Evropski simpozij hrane med 6.in 8.novembrom v Ljubljani  |  V četrtek Akademija strojništva 2021  |  Nov Maxi supermarket v Subotici  |  Spar Slovenija podaril tono hrane za reševalne in terapevtske živali  |   Žabka preizkuša Jush aplikacijo za dostavo na dom  |  Odprta kuhna se poslavlja, prihodnje leto jubilejna sezona  |  16. razpis za nacionalne štipendije L'Oréal-Unesco  |  8. FMCG Retail Summit revije InStore v Beogradu (do 1.novembra cenejše prijave)!  |   Kmalu še dve odprtji Lidla in sicer v Kruševcu in Bački Palanki  |  Sadje bo v ospredju letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka  |  Dogajanje na Expu v znamenju EU  |  Ifo:"Razpoloženje v gospodarstvu krojijo težave v dobavnih verigah"  |  Na Gospodarskem razstavišču potekal sejem Narava-zdravje  |   ||
   

Slovenija: V Pomurju zaradi neugodnih vremenskih razmer spet manj koruze

27.09.2021
Od vseh žitaric zaradi suše najbolj trpi koruza. Letos je v Pomurju po oceni Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota s koruzo zasejanih 17.000 hektarjev površin. 
 
Del je za silažo, del za pridelavo zrnja. Ob setvi so bili pogoji za pridelavo te poljščine zadovoljivi, rastlina je dobro vznikla in rasla. A pozneje so se pojavile težave, ki so vplivale na kakovost in količino pridelka.

Z dolgotrajnimi obdobji izredno vročega vremena je namreč koruza, posejana na lahkih peščenih tleh, začela propadati in se sušiti, je pojasnila kmetijska svetovalka Metka Barbarič. Od 17.000 s koruzo zasejanih hektarjev kmetijskih zemljišč je po oceni kmetijskih svetovalcev prizadetih okrog 4000 hektarjev.

Na teh zemljiščih bo po pričakovanjih pridelek manjši za od 60 do 80 odstotkov, na območju Gornje Radgone naj bi bil pridelek na prizadetih zemljiščih manjši do 50 odstotkov, na območju Murske Sobote od 30 do 85 odstotkov, na območju Ljutomera od 30 do 60 odstotkov in na območju Lendave od 40 do 80 odstotkov.

Škoda je odvisna od lege in tipa tal, večja je na peščenih, lahkih tleh, na ilovnatih, težjih tleh pa vpliv suhega obdobja ni velik.

Poleg tega bo besedah Barbaričeve težave povzroča tudi koruzna bulava snet, ki se je letos pojavila prav na prizadetih koruzah. Mnenja o tem, katere okoljske razmere so ugodnejše za okužbo, niso enotna. Po nekaterih podatkih naj bi okužbo pospešilo vlažno vreme z dežjem, nekateri raziskovalci pa so nasprotno ugotovili povezavo med sušo in pojavom sneti. Zlasti če rastline trpijo sušo v zgodnjem poletju, lahko pride do močnih infekcij. Pri optimalni preskrbi z vodo je delež okužb manjši.

Nekateri kmetje so bili prisiljeni koruzo pospraviti že prej, na drugih območjih pa imajo težave z mokrimi zemljišči, na katere s težko mehanizacijo ne morejo in spravilo ni mogoče. Težava je še, sploh pri koruzi, ki je posejana za zrnje, da je poljščina ponekod po obilici dežja v zadnjem obdobju ponovno nadaljevala rast in prihaja do poznejšega dozorevanja.

Zaradi suše so prizadete tudi druge poljščine - buče, krompir, soja, zelenjadnice, jarine. Buče so ponekod drobnejše in brez semen, pri travinju je bilo manj odkosa, tudi kakovost odkosa je slabša, je še pojasnila Barbaričeva.

Nazaj
 


 
 
 
back to top