IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 16.09.2019 || Podgoršek: "Orač s plugom že od nekdaj simbolizira pridelavo hrane"  |  Arabska trgovina Hasan supermarket v Ljubljani  |  Walmart z neomejeno dostavo živil  |  V Bohinju tradicionalni 62. Kravji bal  |  13. izvedba Pivo & Burger Festa  |  Kruh najdražji na Danskem, najcenejši pa v Romuniji  |  Gorenje zaposlilo 125 dodatnih delavcev, potrebovalo jih bo še 80  |  Anita Brkanić Debelić nova direktorica financ v Metro Cash & Carry   |  Spremembe v upravi podjetja Bipa   |  Češko prodal polovico deleža podjetja Studio Moderna  |  Nov hipermarket Tommy v Supetru  |  ZANIMIVOST: Festival kranjskih klobas v Ohiu  |  Festival mariborske Stare trte v pričakovanju bogatega pridelka  |  Cargo partner odprl 28 milijonov evrov vreden logistični center na Brniku   |  Orbico si v glavnem skladišču pomaga z roboti (VIDEO)  |  Na lestvici ekonomske svobode (še vedno) na 67.mestu  |  Rewe omogočil dostavo še isti dan po naročilu  |  Auchan bo na Portugalskem nastopal pod enotnim imenom  |  Visoke cene zdravih živil prispevajo k globalni podhranjenosti   |  Lidl prejel 26 priznanj Best Buy  |   ||
   

Hrvaška/regija: Študija: Jadransko morje med najbolj onesnaženimi s plastiko

17.06.2019
Dno Jadranskega morja je eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju, so objavili v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin, poroča pa STA. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da do 80 odstotkov plastičnih odpadkov v Jadransko morje prihaja s kopnega.


V južne dele hrvaškega Jadranskega morja večina plastičnih odpadkov, približno 90 odstotkov, pride z vetrom in morskimi tokovi iz Albanije, poroča danes hrvaški novičarski portal index.hr. 

Ob obali Jadranskega morja živi približno štiri milijone ljudi, v turistični sezoni pa se njihovo število poveča skoraj šestkrat, so opozorili v študiji o izzivih plastičnih odpadkov v Jadranu. Podatki so bili prvič objavljeni aprila lani v posebni izdaji hrvaškega časopisa Pomorski zbornik, ki ga pripravlja reška univerza. Kot so dodali, je posebna težava Jadranskega morja, da gre za majhno, plitvo in polzaprto morje.

V južne dele hrvaškega Jadranskega morja večina plastičnih odpadkov, približno 90 odstotkov, pride z vetrom in morskimi tokovi iz Albanije, poroča danes hrvaški novičarski portal index.hr, ki se sklicuje na več znanstvenih prispevkov in raziskav iz preteklih let.

Med 70 in 80 odstotkov odpadkov pride v morje s kopnega, ostalo onesnaženje prispevajo pomorski promet, turistične dejavnosti, navtični turizem, ribištvo in naftne platforme, je za portal izjavil višji znanstveni sodelavec splitskega instituta za oceanografijo in ribištvo Pero Tutman.

Dodal je, da je tudi Sredozemsko morje eno najbolj onesnaženih morij, ker gre za polzaprti bazen, h kateremu gravitira vrsta držav z različnimi civilizacijskimi navadami s treh celin. "Žal raven ekološke zavesti in ravnanja ni povsod na najvišji ravni," je dejal Tutman.

Povedal je še, da plastika predstavlja med 60 in 80 odstotkov odpadkov v evropskih morjih, a je težko oceniti, kolikšen je delež plastike v odpadkih v Jadranskem morju. Izpostavil je, da zajeten delež plastični odpadkov v hrvaškem Jadranu predstavljajo vatirane palčke za ušesa, kar kaže ne samo na slabe čistilne kanalizacijske naprave, ampak tudi na pomanjkanje ekološke kulture prebivalcev, ki paličke mečejo v kanalizacijo in ne v zabojnike za plastiko.

Index je tudi objavil grafični prikaz, ki kaže časovna obdobja razgradnje posameznih materialov v morju. Za plastenke je čas razgradnje ocenjen na 450 let, za pločevinke med 100 in 500 let, medtem ko za steklenice doba ni ocenjena. Kot so objavili, se obarvan les v morju obdrži 13 let, volnene nogavice leto dni, bombažna majica od enega do petih mesecev, papir pa dva do štiri tedne.

Nazaj
 


 
 
 
back to top