IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 23.09.2021 || Novembra podražitev tobačnih izdelkov  |  Boj za zaščito vina prošek  |  Nove Michelinove zvezdice...  |  Družba DHL Express razglašena za najboljše delovno mesto  |  Mercator v prvem polletju z veliko rastjo poslovnega izida  |  Michelinova zvezdica zasijala (tudi) v Gostišču Grič  |  Lidl z novimi projekti za manj zavržene hrane   |  Slovenija je prva država v Evropi z (novim) Googlovim orodjem - "market finder-jem"  |  ZZS predstavila zadružne vinske kleti  |  Ana Roš & Tuš zvezdi(ci) Michelina   |  GZS:"Industrija ob rasteh cen energentov za nujen dialog z državo"  |  Pomemben dogovor Kauflanda z osnovnimi šolami  |  Jutri delavnica o praktičnih vidikih izvoza in uvoza   |  DIA trgovine prilagodila za večje oddelke svežega programa  |  Barilla toži nad visokimi cenami pšenice  |  Dvig trenda spletnega nakupovanja  |  Strokovnjaki za prehransko ustreznost svetujejo kupcem v Asdi  |  Italijani svarijo Britance: "Hranijo vas s ponaredki"  |  Potrošniki septembra slabše razpoloženi  |  ZANIMIVOST: Nasproti policije bo prvi muzej kanabisa  |   ||
   

Kitajska/EU: Pošiljke s Kitajske po novem bolj obdavčene

01.07.2021
Z današnjim dnem začenja veljati največja davčna reforma, odkar je bil leta 1993 vzpostavljen notranji trg EU. Reforma zadeva vse trgovce, ki prek spleta prodajajo v Evropo blago iz tretjih držav, pa tudi izvajalce poštnih storitev. 
 
Cene za nekatere izdelke se bodo verjetno zvišale.

Doslej je veljalo, da je blago z vrednostjo manj kot 22 evrov, ki ga v EU uvozijo podjetja iz tretjih držav, oproščeno plačila davka na dodano vrednost (DDV).
 
V skladu z novimi pravili o DDV za spletno nakupovanje pa od danes te oprostitve ni več. Tako bo treba odslej za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika, kot so denimo izvajalci poštnih storitev in kurirske službe.

S tem se zagotavlja, da blago, ki se uvaža iz držav izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU, so pojasnili na Finančni upravi RS.
 
V Bruslju dodajajo, da gre za zagotovitev bolj enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, poenostavitev čezmejnega e-trgovanja in večjo preglednosti za kupce v EU v zvezi z oblikovanjem cen.

Izkušnje kažejo, da so brezvestni prodajalci izven EU oprostitev zlorabljali in napačno označevali pošiljke blaga, denimo pametnih telefonov. S tem so nelojalno nižali prodajne cene v primerjavi s konkurenti v EU, proračuni držav članic EU pa so zaradi takšnih goljufij vsako leto izgubili približno sedem milijard evrov.

Spremembe so tudi pri identifikaciji spletnih trgovcev za namene DDV. Doslej so morali to identifikacijo opraviti v vsaki državi članici, v kateri ustvarjajo promet nad določenim skupnim pragom, ki pa je po državah članicah različen. Z današnjim dnem je te različne pragove nadomestil en sam skupni prag EU. Ta je določen pri 10.000 evrov in nad njim bo treba DDV plačati v državi članici, v katero je dobavljeno blago.

Omenjeni prag v višini 10.000 evrov se sicer od leta 2019 že uporablja za elektronske storitve, ki se prodajajo prek spleta.

Namesto da bi se ubadali z zapletenimi postopki v drugih državah, se lahko zdaj ti trgovci registrirajo v svoji državi članici in v svojem jeziku. DDV za svojo celotno prodajo v EU bodo po novem plačevali na portalu Vse na enem mestu, ki bo poskrbel tudi za prenos obračunanega davka zadevni državi članici.

Potrošnikom to prinaša veliko večjo preglednost: pri kupovanju od prodajalca ali platforme iz tretje države, ki je registrirana na portalu Vse na enem mestu, bi moral biti DDV vključen v navedeno ceno. To pomeni, da carina ali kurirji kupca ne bodo več kontaktirali in od njega zahtevali dodatnega plačila za prispelo blago, saj je bil DDV že plačan.

Ni pa treba potrošnikom storiti ničesar. Ni jim treba spreminjati nakupovalnih navad, niti zamenjati prodajalcev oz. spletnih trgovin, kjer kupujejo blago.

Še vedno pa bo tudi po 1. juliju veljala oprostitev plačila carine za blago v vrednosti do 150 evrov. To zagotavlja, da blago, ki se uvaža izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU.

Sistem DDV je bil v EU nazadnje posodobljen leta 1993, torej veliko pred digitalno dobo, in ni sledil rasti čezmejnega e-trgovanja, ki je v zadnjih letih preoblikovalo sektor prodaje na drobno. Pandemija covida-19 je razcvet spletne prodaje na drobno še pospešila in vnovič pokazala potrebo po spremembah v smeri, da se DDV na spletno prodajo plača državi, iz katere prihaja potrošnik. Nova pravila poleg tega rešujejo tudi potrebo po poenostavitvi trgovanja tako za kupce kot za trgovce.

Nazaj
 


 
 
 
back to top