IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 05.04.2020 || NA KRATKO: Trgovci od vsepovsod...  |  Ranljive skupine od danes še (zadnjo) uro dlje v trgovinah  |  Kobal:"Zaradi krize s koronavirusom se draži proizvodnja"  |  Med izjeme vrtnarije in cvetličarne ter tudi gradbena dela  |  Mojca Briščik ostaja direktorica SOZ  |  Leonardo DiCaprio s hrano pomaga revnim Američanom   |  NIJZ s priporočili za dostavljavce hrane  |  Skupina Modelo zaustavila proizvodnjo piva Corona  |  Lidl v Marylandu odprl veliko distribucijsko središče  |  Amazon se je povezal s taksi službo Lyft  |  Srbija lani največja svetovna izvoznica višenj  |  ANALIZA: Kdor bo ujel pravi trenutek s pravimi sporočili bo veliki zmagovalec krize  |  RAZISKAVA (Nielsen): "Nadpovprečna rast prodaje pri skoraj vseh blagovnih skupinah"  |  Vsakih 10 mark za domače izdelke pomeni 35 milijonov KM prihodkov mesečno  |  DZ potrdil paket ukrepov za pomoč ob epidemiji  |  Obvezno označevanje porekla osnovnih sestavin na živilih z izpostavljenim poreklom  |  Konzum vzpostavil povezavo z 200 novimi manjšimi pridelovalci  |  Družba BTC podarila 100.000 zaščitnih mask  |  Novost iz Žitovih pekarn - pakirani top kruhi  |  Pivčeva na poskusni pridelavi zelenjave v Ocean Orchids  |   ||
   

Slovenija: Polanič:”Izbrana kakovost je za naše otroke!”

12.12.2017
Na današnji (kulinarični) predstavitvi sheme Izbrane kakovosti Slovenije, smo se pogovarjali s Petrom Polaničem, predsednikom  uprave Skupine Panvita in predsednikom Sektorskega odbora za meso pri  GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

Kaj je najbolj pomebno pri shemi Izbrane kakovosti kar zadeva meso, ki se tako kot za mleko že izvaja v praksi? 

Pomembno je to, da smo vključeni vsi ključni akterji in da je vse skupaj pod nadzorom neodvisnega certifikacijskega organa, kar seveda daje vsemu še dodatno težo. Tu mislim glede tega, da se ne morejo dogajati kake malverzacije in da nam je uspelo nekaj dobrega za vse v verigi.

Pri tem znaku, ki zagotavlja domačo kakovost ne gre le za nekaj dobrega za nas, potrošnike, ampak tudi za proizvajalce itd.? 

Seveda, v shemo so vključeni vsi v verigi, kmetje oz.proizvajalci in nenazadnje tudi trgovci brez katerih si ne predstavljam, da bi lahko to sploh uspelo. Gre za usklajevanje interesov velikega števila ljudi in lahko rečem, da nam gre dobro.

Torej smo s tem pridobili vsi, trgovci, pridelovalci oz.proizvajalci in seveda potrošniki.

Ja, pri mesu imamo dve shemi, za goveje in perutninsko meso. Pri slednjem so vključeni vsi trije veliki proizvajalci v Sloveniji (Panvita Pivka in Perutnina Ptuj op.ur.). S svojimi rejci seveda. In podobno je tudi pri govejem mesu. Dejansko lahko ugotovimo, da je celotna predelovalna industrija s to shemo kakovosti veliko pridobila. Znak je nekaj, kar da dodano vrednost, tako nam kot proizvajalcem, kakor tudi potrošnikom in trgovcem.

Gre torej za velik vseslovenski projekt?

Da, gre za velik vseslovenski projekt, kjer se nam je v nasprotju z "dobro” slovensko tradicijo, uspelo poeenotiti in zdaj delamo na tem, da bomo vsi skupaj našo mesno industrijo uspeli pripeljati v še boljšo prihodnost. 

Kolikšen je dejansko interes rejcev, na terenu samem, za vključitev v shemo?

Mi smo v to shemo vstopili kakovostno in enotno. Kot sem že povedal to velja za vsa tri velika perutninska podjetja, ki smo vklučeni s svojimi rejci. Ob tem so večinsko vključene tudi klavnice in predelovalnice govejega mesa, kar pa zadeva ostale rejce, so tudi ti že pristopili v velikem številu. Verjamem in upam, da bodo v nekem doglednem obdobju, npr. 12-tih mesecih vstopili tudi številni, ki še niso. 
 
Predstavnik kmetijske zadruge Krka je dejal, da imajo tam težavo z vključitvijo večjih rejcev in veliko birokracije, ki da raje prodajajo v tujino, kjer dobijo več denarja?

On je govoril za goveje meso, ki ga mi ne odkupujemo. Pri perutninskem mesu je namreč tako, da so naši rejci tako ali tako del sestava in je ta prehod v shemo Izbrane kakovosti zanje kot tudi za  nas bolj enostaven. Nenazadnje imamo že notranje nadzore zelo dobro urejene. Pri govedorejcih gre res za neko dodatna birokracijo, ki predstavlja določen  problem in ki se pojavlja, a ob tem moramo vedeti, da gre za shemo, ki je dolgoročen projekt. Tu ne gre za to, da bi zaživel in dajal rezultate takoj. Že če samo pogleadmo v sosednjo Avstrijo, tam poteka njihov podoben projekt že dobrih 35 let. Izbrana kakovost je za naše otroke ali pa celo za naše vnuke. Verjamem, da bo imel seveda na koncu koncev od tega nekaj več seveda tudi kmet in da bo cena žive živali višja.

Glede na to, da ste predsednik Sektorskega odbora za meso na GZS  glede znaka kakovosti, nam lahko predstavite, kako preverjanje poteka pri mesu, saj je znano, da pri mleku od oddaje ne sme miniti več kot 12 ur in koliko je lahko mikroorganizmov itd?

Pri mesu poteka ta proces pridobitve znaka podobno kot pri mleku in sicer v povezavi z neodvisnim certifikacijskim organom, ki posameznega rejca ali proizvodnjo pregleda v skladu s pravili specifikacije. Tu konkretno govorimo o tem, da je način krmljenja nekoliko drugačen od klasičnega in da je cel kup prepovedanih stvari, ki se jih v krmilih ne sme uporabljati, da je omejen prevoz živali in sicer na 200 km od klavnice, kar ni splošno sprejeta lastnost v Evropi itd.

Potrošnikom se nam velikokrat na cestah živali pri dolgih transportih smilijo, saj potujejo v veliki vročini ali mrazu in stojijo na nogah ter se zdi nasploh vse skupaj nekako nečloveško, mar ne?

Nečloveško? Osebno za naše delo in pogoje na farmah menim, da ti še zdaleč niso nečloveški. Kar pa zadeva prevoz živali lahko povem, da gre za povsem drugačne standarde na tovornjakih kot pred 10 ali 15-timi leti. Tako kar zadeva samo klimo, okrevanje itd.   Sicer pa obstaja kar nekaj teorij o tem, kaj je bolje za živali. In kako jim narediti prijazno okolje oz. izboljšati samo rejo. V naših hlevih imamo več prostora kot je to evropska praksa. Poskušamo seveda vse, da bi bili karseda prijazni, saj se to pozna pri kakovosti mesa. 
 
Mesu  nekateri napovedujejo črne čase, kar pa našemu tradicionalnemu pojmovanju prehranjevanja nekako ne ustreza najbolj, a bomo po drugi strani na tak način imeli vsaj več kvalitetnega mesa?

Se strinjam, a mesu osebno ne napovedujem nikakršne črne prihodnosti in nenazadnje bi bilo čudno, če bi mu jo. Verjamem, da bodo slovenski potrošniki tudi s pomočjo te sheme kakovosti prepoznali in se prepričali v vrednost in kvaliteto našega mesa. Da je varno, kakovostno in tudi pridelano na okolju prijazen način. Verjamem, da se slovenski mesni industriji zaradi tega ni treba bati prihodnosti.

Kakšna je vaša novoletna zaobljuba oz. kaj boste imeli na krožniku z družino v prazničnem času?

Sam sem podpornik uravnotežene prehrane ampak mesa za novo leto zagotovo ne bo manjkalo.
 
Agrokor jim ne dolguje veliko

Kako je s prihodom Tonija Balažiča, ki bo s 1.januarjem prevzel mesto direktorja, vi pa ostajate predsednik uprave. Kaj pridobivate v vodstvu s tako izkušenim človekom? 

Mislim, da bomo z njim pridobili največ ravno kar zadeva te  izkušnje, znanje in kvaliteto. Da bomo v Panviti še boljši čeprav smo že sedaj zelo dobri, če lahko povem malce neskromno. 

Balažič je že opravljal najvišje funkcije v Fructalu, Žitu in nazadnje Mercatorju oz. trgovini, kar bo verjetno ena od njegovih glavnih nalog? 

Večino svoje poslovne poti je preživel v živilsko predelovalni industriji, a jasno je, da nam bo veliko pomenil tudi v delu s trgovinskimi verigami, kjer ima velike izkušnje.

Koliko pa trpite zaradi dolgov Agrokorja in njihovega poloma?

Hvalabogu zaenkrat prav nič (smeh). 

Torej ni dolga?

Ne dolgujejo nam veliko in upam, da bo tako tudi ostalo.
 

Nazaj
 


 
 
 
back to top