IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 30.11.2020 || Na kibernetični ponedeljek (znova) podirajo rekorde  |  Štartaj Slovenija:"Hit produkt Bio namazi Uroš in Valentina Mr. in Ms. Jam"   |  ZANIMIVOST: Jugoplastika po čevapčičih z ajvarjem in mineralno vodo   |  Panvita bo morala za hleve pridobiti okoljevarstveno soglasje  |  Letos bogat pridelek sladkorne pese  |  Nemčija želi s spremembami zakonodaje izboljšati razmere v mesni industriji  |  Nova linija naravne kozmetike Makosh  |  Vichy za umetnost in ženske  |  IEDC Poslovna šola uvrščena med 100 najbolj inovativnih šol na svetu  |  Po 35-letih amsterdamskega PLMA sejma v "živo" bo ta prvič na spletu  |  InStore in NIN 2. in 3. decembra organizirata CEO Summit Beograd 2020  |  Pametna ptičja hišica že čez milijon  |  Po skoraj enem mesecu ukrepi za zajezitev epidemije  |  Rahljajo koronske ukrepe  |  V letu 2019 komunalnih odpadkov (precej) več kot prej  |  Milena Vušak v upravi Kraša  |  V Gorenju bodo do januarja zaposlili še 300 delavcev  |  Danes bo črni petek črn (predvsem) za fizično prodajo   |  Zaposleni v Amazonu začeli tridnevno stavko  |  Vlada sprejela nove ukrepe na področju prašičereje  |   ||
   

Slovenija: Podjetja bolje pripravljena na nov val epidemije

27.10.2020
Globalno svetovalno podjetje Kearney je v sodelovanju z AmCham Slovenija v septembru in oktobru 2020 izvedlo raziskavo o vplivu krize, povezane s pandemijo covida-19, na poslovanje podjetij v Sloveniji. Pri tem je upoštevala aktualno dogajanje in rezultate iste raziskave v maju 2020.
 
Jesenska raziskava je pokazala, da so podjetja v povprečju bolj optimistična v svojih napovedih glede na letošnji maj. Kar 96 % anketiranih pričakuje dolgoročno uveljavitev dela od doma. Skoraj četrtina anketiranih ocenjuje kvaliteto vodenja kot ključni dejavnik kontinuitete poslovanja v negotovem obdobju.

Raziskava: "Vpliv covida-19 na poslovanje podjetij danes in v prihodnosti",  je bila izvedena s pomočjo spletne ankete v času od 4. 9. do 13. 10. 2020. Rezultati raziskave zato odražajo stanje v poslovni skupnosti pred razglasitvijo drugega vala epidemije covida-19 in strožjih ukrepov za zajezitev širjenja okužb v Sloveniji.

Raziskava je pokazala, da so v šestih mesecih po začetku pandemije anketirana podjetja uspela normalizirati poslovanje. V majski izvedbi iste raziskave je kar 59 % anketiranih pojasnjevalo, da so njihove terenske dejavnosti (logistika, prodaja, proizvodnja) delno ali v celoti zaprte ali beležijo podpovprečno intenzivnost aktivnosti, medtem ko je bilo v oktobrski raziskavi takšnih zgolj četrtina.

Delo od doma se je za več kot tretjino anketiranih podjetij izkazalo kot pozitivni ukrep. Ob tem ukrepu 36 % anketirancev poroča o povečanju delovne učinkovitosti, kar 54 % pa o povečanju zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih.

"Šest mesecev po začetku pandemije, torej od marca do septembra letos, so podjetja prišla  v novo normalo". To pomeni, da se večina njih ni vrnila na stare tirnice, ampak so zaradi uvedenih ukrepov danes spremenjena in bolje pripravljena na aktualni in morebitne naslednje valove krize. Tretjina podjetij je denimo v raziskavi poročala o povečani delovni učinkovitosti zaradi uvedbe dela na domu. Izziv bo ta dosežek ohraniti na dolgi rok,", je pojasnil Marko Derča, partner v družbi Kearney.

V povprečju so bila anketirana podjetja v svojih odgovorih pred razglasitvijo drugega vala epidemije bolj optimistična v svojih poslovnih napovedih kot v maju letos. Podjetja namreč za leto 2020 v povprečju pričakujejo "le" 3-odstotni padec prihodkov (v majski raziskavi 15 %), 3-odstotno znižanje delovne sile (v maju 6 %) in 4-odstotno znižanje investicij (v maju 13 %). Ocenjujemo, da so bila anketirana podjetja, vsaj večina njih, v teh svojih napovedih preudarna in so že upoštevala možnost drugega vala epidemije.

Pandemija je spodbudila managerje k razvoju novih kompetenc za soočanje z izzivi na trgu. Več kot polovica anketirancev poroča o delni ali pomembni spremembi kompetenc in načina dela v teh posebnih okoliščinah. Večina anketiranih si prizadeva za ukrepe, ki krepijo delovno fleksibilnost in poslovno digitalizacijo. Med ukrepi, ki so bili uvedeni med krizo, so pozitivno vplivali na poslovanje ter so bili uvedeni v dnevno delovanje podjetja, anketiranci najpogosteje izpostavljajo tri: ukrepe za povečanje fleksibilnosti dela (64 %), poslovno digitalizacijo (40 %) in interno debirokratizacijo (32 %).

Večina podjetij je morala novim razmeram prilagoditi svojo poslovno strategijo z uporabo rešitev, ki so se izkazale za dolgotrajne. Le 23 % anketirancev poroča, da se je poslovanje povrnilo v utečene okvire iz obdobja pred epidemijo, medtem ko je več kot tri četrtine podjetij uvedene spremembe ohranilo v svojem rednem delovanju. Med ključnimi dejavniki kontinuitete poslovanja sicer po mnenju anketirancev izstopajo: kvaliteta vodenja (23 % anketiranih), kvantiteta in kvaliteta informacij (23 %) ter procesna učinkovitost (19 %).

Derča je izpostavil: "Raziskava prinaša spodbudno ugotovitev, da so podjetja bolj optimistična kot letos maja glede rezultatov poslovanja do konca leta 2020 in glede prihodnosti. Podjetja aktivno prepoznavajo ukrepe in priložnosti za krepitev poslovanja v danih razmerah in jih uvajajo v svoje dnevno delovanje. Še več: veliko ukrepov ostaja v veljavi na dolgi rok. Ugotavljamo, da so podjetja sprejela operativno in strateško prilagajanje (torej fleksibilnost) kot ključno usmeritev, saj brez nje ni učinkovitosti in vzdržnega poslovanja. Vse to bo njihovo glavno orožje pri soočanju z aktualnim drugim valom epidemije."

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, pa je ob tem dodala: "Pomembno je, da so podjetja z veliko mero proaktivnosti za reševanje in z optimizmom vstopila v krizno obdobje, saj se soočajo s popolnoma neznanimi razmerami, tako kot večina družbe. Ob tem velja opozoriti,  da je anketiranje potekalo še v času, ko še nismo imeli ustavitve javnega življenja, zato vsekakor upam, da bodo ohranili optimizem, predvsem pa, da bo tudi država prisluhnila gospodarstvu in ohranila ključne ukrepe za zagotavljanje delovnih mest, likvidnosti in takoj, ko s tem ne bi ogrožali življenj, zdravja in zdravstva, čim prej odprla javno življenje."

Raziskava kot dolgoročno posledico krize izpostavlja pospešeno uporabo digitalnih oblik dela. Kar 84 % anketirancev se močno strinja, da se bo v prihodnje intenziviralo delo od doma (53 % v maju) in kar 65 % jih napoveduje nadaljnjo krepitev digitalnih oblik dela znotraj organizacij (63 % v maju). Prav tako anketiranci izpostavljajo večji fokus na robotizacijo in avtomatizacijo (44 % v aktualni raziskavi, 34 % v majski raziskavi).

Do 50 % anketiranih razmišlja o spremembah v svoji dobavni verigi. Konkretno: polovica anketiranih se močno ali delno strinja, da bo kriza vplivala na zmanjšanje nabave izven domačega trga (podoben delež anketirancev v maju in oktobru), kar 50 % pa jih razmišlja o zmanjšanju nabav iz Kitajske (25 % v maju).

Podjetja napovedujejo tudi intenzivnejše sodelovanje s strankami preko digitalnih poti. 82 % anketirancev pričakuje povečanje prodaje preko spletnih kanalov, enak delež pa jih napoveduje intenzivnejšo uporabo digitalnih orodij za sodelovanje s strankami. Pri tem odgovoru ni bistvenih odstopanj od majske raziskave.

Marko Derča je ob tem ugotovil: "V času prvega vala epidemije so podjetja pričela aktivno uporabljati nove tehnologije, ki postajajo in ostajajo del "nove normale". Vsi členi v verigi – dobavitelji, proizvajalci, kupci – se prilagajajo situaciji skozi pospešeno digitalizacijo. Priložnost vidimo v tem, da se sproščene kapacitete, ki niso več potrebne za operativno izvajanje digitalno podprtih procesov, usmerijo v krepitev kvalitete sodelovanja s poslovnimi partnerji in kupci. Ob tem velja izpostaviti, da je digitalni razvoj nepovraten in nikoli dokončan proces. Čeprav se podjetja pohvalijo z že pridobljenimi novimi kompetencami, bo potrebno digitalne in tudi mehke veščine nenehno nadgrajevati."

Raziskava nakazuje tudi povečano verjetnost konsolidacije v posameznih panogah. Kar polovica anketirancev se (delno ali popolnoma) strinja, da bo njihovo podjetje sodelovalo v akvizicijah bodisi v vlogi tarče bodisi kupca, od tega se jih 21 % popolnoma strinja (v maju 14 %). "Podjetja v konsolidaciji vidijo enega od odgovorov na situacijo po logiki"skupaj smo močnejši". Ob tem velja izpostaviti pomembnost ne le kapitalskega povezovanja, ampak tudi partnerskega sodelovanja. Slednji omogoča velik preskok v uspešnosti in učinkovitosti podjetij ter skriva še veliko rezerv in priložnosti, tudi pri spopadanju z naslednjimi valovi epidemij" ,je  spodbudil Marko Derča.
 
To je sporočila Brina Tomovič Kandare iz  AmCham Slovenija.

Nazaj
 


 
 
 
back to top