IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Nedelja, 18.04.2021 || Strežba na terasah ob testiranju natakarjev in upoštevanju varnostnih ukrepov  |  Hrvaško ministrstvo zagnalo akcijo hrvaški otoki - območja brez covida-19  |  Sredi maja odprtje vseh lokalov?  |  Priprava pravnih podlag za pomoč po pozebi  |  Ave Grill izdelki v sveži, sodobnejši preobleki   |  Inovativno pakiranje za svežo premium solato  |  Osma e-konferenca za mala in srednja podjetja v organizaciji PTZ   |  Dva nova ukrepa v čebelarstvu  |  Nova prodajalna Univerexporta v Beogradu  |  Odpiranje vrtov in teras v osmih regijah za gostinski sindikat premalo  |  Aldi Nord na Majorki odprl trgovino št. 5000 v Evropi  |  Prihaja prvi belgijski e-supermarket Hopr  |  V ZDA stekla promocija žganja Yebiga Prva  |  Šišić:"Lani smo prodali več kot 100.000 ton piščančjega mesa"  |  V Intersparu Vič nov "refil avtomat" za naravna čistila in pralne praške Odori (VIDEO)  |  Priznanje GZS Pomladni veter KZ Metliki  |  Čizmić na konferenci o potezah Mercatorja v (po)koronskem času   |  Fortenova in Mercator s pogodbo za refinanciranje Mercatorjevega dolga  |  Draghi napoveduje sproščanje ukrepov s 26. aprilom  |  Direktor uprave za varno hrano zamenjal glavno inšpektorico  |   ||
   

Slovenija: Oblikovanje novih razvojnih politik za podeželje

08.04.2021
Na spletnem dogodku 7.aprila, na temo:"Biogospodarstvo nova razvojna in poslovna priložnost v agroživilstvu", je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS predstavila priložnosti, ki jih ponuja biogospodarstvo na področju agroživilstva in rezultate štiriletnega mednarodnega projekta AlpBioEco iz programa Interreg Območje Alp. 

Trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo in biogospodarstvo predstavljajo številne možnosti za nov gospodarski razvoj in oblikovanje novih razvojnih politik, zlasti na podeželju in tudi širše. 

Prav tako trajnostni razvoj daje tudi možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, trajnostne izrabe naravnih virov in prenovljen gospodarski zagon. V Sloveniji kmetijstvo prispeva glavnino zaposlenih v sektorju biogospodarstva. Največji delež dodane vrednosti je ustvarjen v sektorju prehrane, kemični in farmacevtski industriji ter na področju gozdno-lesnih verig.

 Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je izpostavila pomen agroživilstva v Sloveniji, ki se vse bolj usmerja v biogospodarstvo in trajnostno uporabo obnovljivih virov. 

Potenciali, ki jih ima biogospodarstvo v Sloveniji, so zlasti v lesni biomasi. Slovenija je dežela gozdov, ki pokrivajo 58,2 % površine. Neizkoriščeni potenciali lesne biomase so najvišji pri lesu slabše kakovosti, pa tudi pri stranskih proizvodih in ostankih iz lesnopredelovalne industrije. Potenciale biomase kmetijskega izvora je bolje izkoriščati v smislu kaskadne rabe – bioaktivne komponente, vlakninski materiali, volna, proizvodi višje dodane vrednosti (sirotka) in manjše bioplinarne. 

Obstajajo raznolike možnosti izboljšanja rabe odpadkov in stranskih tokov v živilskopredelovalni industriji. Te so najbolj izrazite v mlekarstvu in pivovarski industriji. Priložnosti so tudi v izolaciji biološko aktivnih komponent, proizvodnji mikrobnih encimov, izolaciji vlaknin za izdelavo papirja/embalaže, otrobi, tropine in drugo. Potenciale imamo tudi za zmanjšanje obsega odpadne in zavržene hrane. 

Po besedah Tanje Gorišek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se biogospodarstvo pomembno vključuje v strateški načrt skupne kmetijske politike po 2021 na več ravneh. 

Predelava bioloških virov 

Po besedah mag. Ladeje Košir Godina, mednarodne strokovnjakinje za krožno gospodarstvo, ustanoviteljice in izvršne direktorice instituta Circular Change, sta kreativnost in inovativnost v središču krožnega gospodarstva. 

V Evropski uniji je poraba biomase v 59 odstotkih namenjena za proizvodnjo krmil in hrane, 17 % za bionergijo, 4 odstotke za biogoriva in 20 odstotkov za druge izdelke. Kompetence za izhod iz krize so inovativnost, kreativnost, sistemski pristop, kritično razmišljanje in oblikovanje. 

Krožno gospodarstvo je priložnost in prebojna inovacija. Informacije o priložnostih za razvoj krožnega gospodarstva v novem programskem obdobju je podala mag. Marija Čebular Zajec z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. 

Preko Slovenske industrijske strategije se želi uresničiti vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjalne in pametne. V okviru prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo posebej izpostavlja biogospodarstvo, ki zajema vse sektorje in sisteme, ki temeljijo na pridobivanju in predelavi bioloških virov, njihovih funkcijah in načelih. Rezultati štiriletnega projekta AlpBioEco iz programa Interreg Območje Alp se prikazujejo v oblikovanju treh verig vrednosti in sicer na področju jabolk, orehov in zelišč. 

Projekt je ustvaril številne ideje na področju krožnega gospodarstva, ki svoje izsledke že realizirajo v praksi, na primer v podjetju Bonistra na področju vrednostne verige zelišč in Biotehniškega centra Naklo na področju uporabe jabolčne moke za peko brezglutenskega peciva.  


Nazaj
 


 
 
 
back to top