IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 02.07.2022 || Porast e-trgovine leta 2021 za 13 odstotkov  |  Kantar:"Lidl najuspešnejši na francoskem trgu v zadnjem obdobju"   |  Brezplačno mobilno gostovanje v EU se podaljšuje za deset let  |  EU in Nova Zelandija sklenili pogovore o sporazumu o prosti trgovini  |  Za vzdrževanje učnih čebelnjakov razpisanih 17.000 evrov  |  SDH zamenjal nadzornike Pošte Slovenije  |  Vlada nadaljuje sprejemanje ukrepov za naslovitev draginje  |  Odprte prijave na največje tekmovanje spletnih trgovcev v regiji  |  Ifo:"Obeta se nov dvig cen hrane"  |  Tovarna zdrave hrane prisotna tudi v Sloveniji  |  Virtualni spletni seminar: "Shopper Trends 2022" - 14. julija  |  Lidl ni obupal nad prihodom v BiH in išče delavce  |  ZANIMIVOST:Omejena prodaja Nutelle s fotografijami naravnih lepot BiH  |  Evropska komisija odobrila gensko spremenjeno koruzo za živila in krmo  |  Delavski direktor Pošte Slovenije postal Janez Zidar  |  EU predlaga prepoved aromatiziranih tobačnih uparjevalnikov  |  Gomex z novo trgovino, prvo v Obrežu  |  Delhaize odprl prenovljen hipermarket Mega Maxi v Kragujevcu  |  Šinkova izpostavlja pomen digitalizacije za kmetijstvo  |  V zadnjem letu sta se najbolj podražila olje in moka  |   ||
   

Hrvaška: Napovedujejo bistveno višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast

14.04.2022
Letna inflacija na Hrvaškem bi v povprečju letos lahko dosegla 5,4 odstotka, je v sredo sporočila hrvaška centralna banka, ki ob tem napoveduje tudi nižjo gospodarsko rast od prvotno ocenjene. 

Ekonomisti v hrvaških medijih opozarjajo na nevarnost inflacijske spirale zaradi sočasne rasti plač, sindikati v javnem sektorju pa grozijo s stavkami.

Letu 2021 je bila inflacija na Hrvaškem 2,6-odstotna, kar pomeni, da bo letos inflacijska dinamika več kot podvojena.

Hrvatska narodna banka je znižala tudi pričakovano rast BDP v letu 2022. Decembra lani je napovedala 4,1-odsotno realno rast, zaradi vojne v Ukrajini in njenih gospodarskih posledic pa je napoved znižala na 3,2 odstotka.

Takšno napoved pospremlja z domnevo, da vojna v Ukrajini ne bo trajala dolgo ter da se bodo cene energentov in surovin na svetovnem tržišču postopoma normalizirale.

Na višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast od prvotno napovedane je v sredo v gostovanju na nacionalnem radiu opozoril tudi hrvaški finančni minister Zdravko Marić. "Trendi so na žalost naslednji: rast bo nekoliko nižja od te, ki smo jo prvotno načrtovali, stopnja inflacije pa bo bistveno višja od prvotno načrtovane," je povedal.

Ko gre za podražitve, je dejal, da ga najbolj skrbi hrana. "Seveda bomo spremljali razvoj dogajanja in v skladu z razvojem razmer po potrebi zaostrovali nekatere ukrepe in sprejemali nove," je pojasnil.

Po njegovih besedah hitrejšo rast inflacije beležijo vse članice Evropske unije. "Hrvaška je še vedno točno na sredini 27 držav," je dodal.

Če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi se tržne napetosti, ki jih je prinesla pandemija, lahko umirile do konca leta. Zaradi vojne pa se bi stanje po mnenju ekonomistov lahko normaliziralo šele leta 2024.

"Inflacija bi lahko postala dolgoročnejši problem, če bodo začele rasti tudi plače. Na Hrvaškem te trenutno rastejo manj kot cene življenjskih potrebščin, možna ozka grla, ki se pojavljajo na trgu delovne sile v nekaterih poklicih, pa za zdaj blaži tudi povečan uvoz delovne sile," je za časnik Večernji list dejal glavni ekonomist centralne banke Vedran Šošić.

"Tveganje, da se začne inflacija prelivati v hitro rast plač, s čimer bi se začela inflacijska spirala, bi se lahko povečalo, če se bo povečevala zaposlenost, inflacijski pritiski pa ne bodo začeli popuščati pred koncem tega leta ali na začetku naslednjega, kot se pričakuje zdaj," je dodal Šošić.

Sindikati v javnem sektorju medtem že grozijo s stavkami, če jim država ne bo zvišala plač za štiri odstotke.

Glavna ekonomistka hrvaškega združevanja delodajalcev Iva Tomić je za Večernji list opozorila, da bi zaradi vojne v Ukrajini in dodatnega pritiska na rast cen lahko prišlo do stagflacije oziroma tega, da bo bi gospodarstvo doletela visoka stopnja inflacije v kombinaciji z visoko stopnjo brezposelnosti in stagnacijo povpraševanja.

Povprečna letna neto plača na Hrvaškem za samskega moškega oziroma samsko žensko brez otroka, torej brez dodatnih davčnih olajšav, je bila lani 10.219 evrov ali približno 850 evrov na mesec.

Nižjo povprečno neto letno plačo od Hrvaške imajo samo še tri članice EU: Madžarska približno 10.000 evrov, Romunija okoli 8000 evrov in Bolgarija okoli 7000 evrov. Povprečna letna neto plača v Sloveniji znaša približno 15.240 evrov.


Nazaj
 
 
 
 
back to top