IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 20.11.2017 || Za SEMPL št.19 kar 89 tekmovalnih prijav   |  Vabilo na četrto FMCG konferenco revije InStore v Beograd 23. novembra  |  Lidlov poslovni hackathon bo jutri  |  AB InBev ustoličil novega direktorja za Severno Ameriko  |  Zajtrk za več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah  |  Sodišče zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Sloveniji  |  Atlantic Grupa je v ZDA začela s proizvodnjo paštete Argeta  |  20. Slovenski festival vin odpira vrata   |  Zmagovalec natečaja Lidlov mladi vinar je Jernej Žorž z vinom zelen  |  Mlečno-predelovalni sektor predstavil zaveze odgovornosti  |  Colruyt uvaja novosti prek spleta  |  Sainsbury's prvi uvedel tehnologijo izolacije hladnega zraka  |  Nemška Gea prevzema pomurski Vipoll  |  Prenovljena Idea "Beograđanka"  |  Heineken Hrvaška v Karlovcu odprl zeleno skladišče  |  Lepotna blagovna znamka The Body Shop v Sloveniji  |  E. Leclerc ostaja v vodstvu, Carrefour zmanjšal zaostanek  |  MAC Cosmetics v sredo odprl prvo trgovino   |   Židan: "Danes smo vsi skupaj ena družina!"  |  Lidlov mladi vinar Jernej Žorž iz Vipavske doline  |   ||
   

Slovenija: Najmanj samooskrbni z zelenjavo

12.11.2017
V Sloveniji ostajajo najnižje stopnje samooskrbe za rastlinsko prehransko bilanco, saj smo pri zelenjavi le 41,7-odstotno samooskrbni, kažejo podatki državnega statističnega urada. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žita, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja. 
 
Domača proizvodnja žit je lani dosegla skoraj 640.000 ton, domača potrošnja pa okrog 860.000 ton, zato je stopnja samooskrbe dosegla 74 odstotkov.
 
Proizvodnja svežega sadja je v tem letu znašala 91.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 210.000 ton. Posebno nizko stopnjo samooskrbe so v letu 2016 izkazovale bilance zelenjave, svežega sadja in krompirja. Pri zelenjavi je znašala 42 odstotkov, pri svežem sadju 44 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, pri mesu pa 76 odstotkov.
 
Deležniki v zelenjavni verigi so že na sejmu Agra leta 2013 podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva, ki temelji na enakopravnosti strank.
 
Z njim naj bi pridobili tako pridelovalci kot kupci, saj bo na trgu več slovenskih izdelkov preverjene kakovosti. Podpisniki sporazuma so bili: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zadružna zveza Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava, Mercator in Engrotuš.
 
Z njihovim strinjanjem je tako sklenjen dolgotrajni postopek usklajevanja in iskanja skupnih rešitev za večjo spodbudo pridelavi in prodaji slovenske zelenjave.
 
 
Organiziranje slovenskih polic:

Podpisniki želijo pri vzpostavitvi organizirane pridelave in trženja slovenske zelenjave zagotovitvi v trgovinah slovenske police, prepoznavnost shem kakovosti, po katerih je slovenska zelenjava pridelana, integrirana, ekološka, pridelki višje kakovosti in podobno, ter enotnost in prepoznavnost embalaže, v kateri bo samo slovenska zelenjava. Pomemben del dogovora je tudi optimalno zagotavljanje sledljivosti zelenjave od pridelave do končnega potrošnika.


Nazaj
 


 
 
 
back to top