IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 18.06.2018 || Ministri EU o proračunu za kmetijsko politiko po letu 2020  |  Zadrugam v pomoč aplikacija za skupno nabavo repromateriala  |  Eurospin kmalu odpira trgovino v Sežani  |  Podravki nagrada CROPAK za Dolcelo Cake2Go  |  Aktivno ob otvoritvi nove dm prodajalne v Ribnici  |  Carrefour v sodelovanje z Googlom?  |  Kmalu višji davek na dodano vrednost  |  Ali drži pravilo petih sekund o hrani na tleh in ali imajo testenine rok uporabe?  |  Trgovina na drobno maja navzgor  |  Tržnica Idea Italia na Pogačarjevem trgu v Ljubljani do torka  |  Potapljači (s Sparom) očistili reko Savo 10 kilogramov smeti   |  Paloma z "bodi fit" programom podprla skakalke"  |  Danes odprta obnovljena dm prodajalna v Sežani   |  Varuh Podgoršek poziva k nakupu domače zelenjave  |  Jutri (poletna) Ljubljanska vinska pot   |  Tudi druga Petrolova trgovina z živili HopIN v Ljubljani, od danes - "živi"   |  Hofer za dobrodelnost  |  Odprta stota BIPA poslovalnica  |  V Petrolove trgovine HopIN po vse, razen naftnih derivatov  |  Radenska za trojčke  |   ||
   

Slovenija: Najmanj samooskrbni z zelenjavo

12.11.2017
V Sloveniji ostajajo najnižje stopnje samooskrbe za rastlinsko prehransko bilanco, saj smo pri zelenjavi le 41,7-odstotno samooskrbni, kažejo podatki državnega statističnega urada. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žita, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja. 
 
Domača proizvodnja žit je lani dosegla skoraj 640.000 ton, domača potrošnja pa okrog 860.000 ton, zato je stopnja samooskrbe dosegla 74 odstotkov.
 
Proizvodnja svežega sadja je v tem letu znašala 91.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 210.000 ton. Posebno nizko stopnjo samooskrbe so v letu 2016 izkazovale bilance zelenjave, svežega sadja in krompirja. Pri zelenjavi je znašala 42 odstotkov, pri svežem sadju 44 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, pri mesu pa 76 odstotkov.
 
Deležniki v zelenjavni verigi so že na sejmu Agra leta 2013 podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva, ki temelji na enakopravnosti strank.
 
Z njim naj bi pridobili tako pridelovalci kot kupci, saj bo na trgu več slovenskih izdelkov preverjene kakovosti. Podpisniki sporazuma so bili: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zadružna zveza Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava, Mercator in Engrotuš.
 
Z njihovim strinjanjem je tako sklenjen dolgotrajni postopek usklajevanja in iskanja skupnih rešitev za večjo spodbudo pridelavi in prodaji slovenske zelenjave.
 
 
Organiziranje slovenskih polic:

Podpisniki želijo pri vzpostavitvi organizirane pridelave in trženja slovenske zelenjave zagotovitvi v trgovinah slovenske police, prepoznavnost shem kakovosti, po katerih je slovenska zelenjava pridelana, integrirana, ekološka, pridelki višje kakovosti in podobno, ter enotnost in prepoznavnost embalaže, v kateri bo samo slovenska zelenjava. Pomemben del dogovora je tudi optimalno zagotavljanje sledljivosti zelenjave od pridelave do končnega potrošnika.


Nazaj
 


 
 
 
back to top