IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Ponedeljek, 24.09.2018 || Še dva dneva za zgodnje prijave na 4. FMCG Summit revije InStore, ki bo v Zagrebu 25.oktobra   |  Vitaminka na sejmu Worldfood Moscow 2018  |  Uspešen 3. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku  |  Zavrnili prehransko in okoljsko pobudo  |  V ZDA promocija slovenske kulinarike  |  Barcaffè v Rovinju predstavil prvo turško kavo v kapsuli  |   Lovorika Naj Fala kruh 2018 štirim tekmovalcem  |  Edeka ima laserske etikete  |  Imlek za 96 farm zagotovil 1,1 milijona evrov  |  ZDA uvajajo 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga  |  V ljubljanskih Mostah BTC obnavlja staro letališče z novimi vsebinami  |  Izdelki za daljšo sitost debitirali v trgovinah Morrisons  |  V Šavniku kmalu nova trgovina Voli  |  Potrošniki septembra bolj pesimistični   |  Fama Vipava tudi letos z visoko rastjo  |  Peta beograjska FMCG konferenca revije InStore bo 22. novembra  |  Nov Tommy supermarket v Metkoviću  |  TZS na Brdu 17. oktobra organizira 12. Strateško konferenco o trgovini   |  ZANIMIVOST: Jumbo odprl trgovino "pop-up" v čast Verstappnu  |  Peruško: "Posebej sem ponosen na Konzum!"  |   ||
   

Slovenija: Najmanj samooskrbni z zelenjavo

12.11.2017
V Sloveniji ostajajo najnižje stopnje samooskrbe za rastlinsko prehransko bilanco, saj smo pri zelenjavi le 41,7-odstotno samooskrbni, kažejo podatki državnega statističnega urada. Prebivalec Slovenije sicer povprečno porabi letno 122 kilogramov žita, 113 kilogramov zelenjave in 72 kilogramov svežega sadja. 
 
Domača proizvodnja žit je lani dosegla skoraj 640.000 ton, domača potrošnja pa okrog 860.000 ton, zato je stopnja samooskrbe dosegla 74 odstotkov.
 
Proizvodnja svežega sadja je v tem letu znašala 91.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 210.000 ton. Posebno nizko stopnjo samooskrbe so v letu 2016 izkazovale bilance zelenjave, svežega sadja in krompirja. Pri zelenjavi je znašala 42 odstotkov, pri svežem sadju 44 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, pri mesu pa 76 odstotkov.
 
Deležniki v zelenjavni verigi so že na sejmu Agra leta 2013 podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva, ki temelji na enakopravnosti strank.
 
Z njim naj bi pridobili tako pridelovalci kot kupci, saj bo na trgu več slovenskih izdelkov preverjene kakovosti. Podpisniki sporazuma so bili: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zadružna zveza Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava, Mercator in Engrotuš.
 
Z njihovim strinjanjem je tako sklenjen dolgotrajni postopek usklajevanja in iskanja skupnih rešitev za večjo spodbudo pridelavi in prodaji slovenske zelenjave.
 
 
Organiziranje slovenskih polic:

Podpisniki želijo pri vzpostavitvi organizirane pridelave in trženja slovenske zelenjave zagotovitvi v trgovinah slovenske police, prepoznavnost shem kakovosti, po katerih je slovenska zelenjava pridelana, integrirana, ekološka, pridelki višje kakovosti in podobno, ter enotnost in prepoznavnost embalaže, v kateri bo samo slovenska zelenjava. Pomemben del dogovora je tudi optimalno zagotavljanje sledljivosti zelenjave od pridelave do končnega potrošnika.


Nazaj
 


 
 
 
back to top