IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sreda, 21.08.2019 || Valjevska pivovarna proizvaja Jagodinsko pivo  |   Šarec s predstavniki sindikata kmetov o problematiki zveri  |  Fortenova grupa obvestila EK o načrtovanem prevzemu Mercatorja   |  Alkaloid z naložbo vredno 11 milijonov evrov   |  Inšpektorji ugotovili pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj transmaščob  |  Carlsbergu rezultate okrepila premium piva  |  Sinagoga prihodke povečala za 14 odstotkov  |  Bayer prodaja divizijo zdravil za živali  |  Carrefour želi podvojiti prodajo organskih proizvodov  |  Kantar:" Lidl ima že 5,9% tržni delež"  |  Orbico prevzel prodajo izdelkov SC Johnson  |  V Dornavi Lükarski praznik  |  Dober odziv na ločeno zbiranje odpadnega olja na Ptuju  |  Gorenje (tudi) v Velenju gradi in išče delavce za proizvodnjo  |  Logistični center družbe Cargo-partner na Brniku pod streho  |  Henkel objavil letošnje poslovne rezultate  |  100 milijonov evrov za nov upravno-logistični center Mercatorja  |  Soustanovitelj Alibabe Tsai bo edini lastnik Brooklyn Nets  |  Po OBI-ju prihodnjo pomlad nov Eurospar v Trstu  |  DSV za 5 milijard evrov prevzel logistično skupino Panalpina  |   ||
   

Slovenija: Na krožniku povečini eko hrana iz tujine

18.01.2019
V Sloveniji se ekološko kmetovanje širi prepočasi, ugotavlja porta Agrobiznis. Po že znižanih načrtih naj bi do leta 2021 ekološko kmetovali na vsaj 55 tisoč hektarjih zemlje, imeli pa naj bi pet tisoč ekoloških kmetij ali v ekološki preusmeritvi.
 
 
 
Takšnih kmetij je bilo predlanskim 3635 od okoli 70 tisoč kmetij, kar je približno pet odstotkov vseh kmetij. Ekološka pridelava je predlanskim potekala na skoraj 46.300 hektarjih.
 
Ekološka pridelava ne privlači kmetov, ker je trženje ekopridelkov razdrobljeno, odkup in distribucija pa neorganizirana, zato so transportne poti dolge, poslovanje ekokmetij pa pogosto neracionalno. Ovira je delno tudi zakonodaja, in sicer zlasti davčne blagajn, zaradi katerih je precej kmetij opustilo dopolnilne dejavnosti.

Povprečna velikost ekološke kmetije je 12,73 hektara, kar je približno šest hektarjev več od povprečne konvencionalne kmetije. Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami EU na osmem mestu po številu kmetij, ki so vključene v ekološko kontrolo.

Ekološki kmetje so se predlanskim, ob dvajsetletnici prvih ekoloških kmetij s certifikati, povezali v novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, saj je prejšnja zveza zamrla. Pred letom so napovedali, da pripravljajo novo kolektivno blagovno znamko, pod katero bodo lahko ekokmetje prodajali svoje pridelke.
 
Nova blagovna znamka naj bi zaživela septembra lani, a je še ni. "Z novo blagovno znamko res zamujamo, se pa premika, tako da bomo kmalu razkrili, kdaj bo zaživela," pravi Marija Marinček, predsednica predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki vodi tudi združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter je sama ekološka kmetovalka.
 
Med površinami v ekološki kontroli prevladuje travinje (84 odstotkov), njiv je le desetina, 3,7 odstotka je sadovnjakov, 1,7 odstotka vseh površin ze eko pridelavo pa je bilo ekoloških vinogradov. Za nove ekološke kmetije in širjenje ekoloških površin je še veliko prostora.
 
Prehod v ekopridelavo spodbuja tudi nova uredba o zelenem javnem naročanju, po kateri morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domače pridelave premalo, na razpisih zmaguje ekohrana iz uvoza.
 
Največ bio hrane dajejo talija, Nemčija in Avstrija

Slovenci največ povprašujejo po svežih ekoloških vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih. Pri teh pridelkih je še veliko prostora za ekološke, a se ponudba ne širi dovolj hitro. Verjetno tudi zaradi nepovezovanja kmetov. Ekološki kmetje v Sloveniji večino pridelkov prodajo neposredno na kmetijah ali na lokalnih tržnicah.

Povpraševanje namreč močno presega ponudbo, zato je v Sloveniji večina ekološke hrane iz drugih držav EU (Italije, Nemčije, Avstrije), nekaj pa tudi iz tretjih držav (Turčija, Izrael, Rusija in Srbija).Po drugi strani pa ekološki kmetje potrebujejo več naložb v učinkovitejšo in cenejšo pridelavo.

Veliko zamujajo s tem, da se ne povežejo pri trženju in da skupaj ne nastopajo na trgu. Potrebujejo tudi več znanja za širitev ekološkega semenarstva in rejskih ciljev pri selekciji.


Nazaj
 


 
 
 
back to top