IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Sobota, 20.04.2019 || Vitinka kupuje Vitaminko?  |  "Odprta kuhna" jutri na Ptuju  |  Od naslednjega leta prepoved titanovega dioksida v hrani  |  V Mercadoni so se poslovili od plastičnih vreč za enkratno uporabo  |  Med prazniki mirovanje medbančnih plačil  |  Ministrica Pivec na 3. Festivalu velikonočne slovenske potice  |  Kroger širi omrežje distribucijskih centrov  |  Čokoladni velikan Barry Callebaut odpira tovarno v Novem Sadu  |  Ali po prodaji Intereurope Pošti Slovenije nastaja nov logistični velikan?  |  Spar z velikonočnimi dobrotami razveselil materinske domove  |  Panvita v Novem mestu odprla prenovljeni mesni center Ave  |  Pivka perutninarstvo napoveduje večjo proizvodnjo  |  PepsiCo v prvem četrtletju dvignil prodajo in dobiček  |  Saputo za 1,12 milijarde EUR odkupil Dairy Crest  |  LIFE omogoča razvoj novih izdelkov  |  Kaufland predstavil ekološko različico penine  |  Trgovec Jumbo odprl sedež v Belgiji  |  Po zaključku 5.FMCG Summit-a revije InStore BiH "by NLB Banka" v Sarajevu  |  Amazon zapira spletno prodajo na Kitajskem  |  Mercator na veliko prodaja premoženje (za več kot 100 milijonov evrov)  |   ||
   

Slovenija: Na krožniku povečini eko hrana iz tujine

18.01.2019
V Sloveniji se ekološko kmetovanje širi prepočasi, ugotavlja porta Agrobiznis. Po že znižanih načrtih naj bi do leta 2021 ekološko kmetovali na vsaj 55 tisoč hektarjih zemlje, imeli pa naj bi pet tisoč ekoloških kmetij ali v ekološki preusmeritvi.
 
 
 
Takšnih kmetij je bilo predlanskim 3635 od okoli 70 tisoč kmetij, kar je približno pet odstotkov vseh kmetij. Ekološka pridelava je predlanskim potekala na skoraj 46.300 hektarjih.
 
Ekološka pridelava ne privlači kmetov, ker je trženje ekopridelkov razdrobljeno, odkup in distribucija pa neorganizirana, zato so transportne poti dolge, poslovanje ekokmetij pa pogosto neracionalno. Ovira je delno tudi zakonodaja, in sicer zlasti davčne blagajn, zaradi katerih je precej kmetij opustilo dopolnilne dejavnosti.

Povprečna velikost ekološke kmetije je 12,73 hektara, kar je približno šest hektarjev več od povprečne konvencionalne kmetije. Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami EU na osmem mestu po številu kmetij, ki so vključene v ekološko kontrolo.

Ekološki kmetje so se predlanskim, ob dvajsetletnici prvih ekoloških kmetij s certifikati, povezali v novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, saj je prejšnja zveza zamrla. Pred letom so napovedali, da pripravljajo novo kolektivno blagovno znamko, pod katero bodo lahko ekokmetje prodajali svoje pridelke.
 
Nova blagovna znamka naj bi zaživela septembra lani, a je še ni. "Z novo blagovno znamko res zamujamo, se pa premika, tako da bomo kmalu razkrili, kdaj bo zaživela," pravi Marija Marinček, predsednica predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki vodi tudi združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter je sama ekološka kmetovalka.
 
Med površinami v ekološki kontroli prevladuje travinje (84 odstotkov), njiv je le desetina, 3,7 odstotka je sadovnjakov, 1,7 odstotka vseh površin ze eko pridelavo pa je bilo ekoloških vinogradov. Za nove ekološke kmetije in širjenje ekoloških površin je še veliko prostora.
 
Prehod v ekopridelavo spodbuja tudi nova uredba o zelenem javnem naročanju, po kateri morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domače pridelave premalo, na razpisih zmaguje ekohrana iz uvoza.
 
Največ bio hrane dajejo talija, Nemčija in Avstrija

Slovenci največ povprašujejo po svežih ekoloških vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih. Pri teh pridelkih je še veliko prostora za ekološke, a se ponudba ne širi dovolj hitro. Verjetno tudi zaradi nepovezovanja kmetov. Ekološki kmetje v Sloveniji večino pridelkov prodajo neposredno na kmetijah ali na lokalnih tržnicah.

Povpraševanje namreč močno presega ponudbo, zato je v Sloveniji večina ekološke hrane iz drugih držav EU (Italije, Nemčije, Avstrije), nekaj pa tudi iz tretjih držav (Turčija, Izrael, Rusija in Srbija).Po drugi strani pa ekološki kmetje potrebujejo več naložb v učinkovitejšo in cenejšo pridelavo.

Veliko zamujajo s tem, da se ne povežejo pri trženju in da skupaj ne nastopajo na trgu. Potrebujejo tudi več znanja za širitev ekološkega semenarstva in rejskih ciljev pri selekciji.


Nazaj
 


 
 
 
back to top