IN STORE in your country:
Slovenija   Hrvatska   Srbija   BiH   Makedonija  
Povratak na pocetnu stranu  
  SLOVENIJA Četrtek, 29.09.2022 || V jesenskem tednu restavracij tokrat 107 sodelujočih restavracij  |  Lidl bo imel logistični center v Kumanovu  |  Menedžerja leta 2022 sta Blaž Brodnjak in Sabina Sobočan  |  Septembra z rekordno 10-odstotno inflacijo  |  Pri popisih cen živil bodo sodelovali tudi trgovci  |  Tuš v Nami odprl "Gourmet & delikateso", Ana Roš 7.oktobra pekarnico   |  29. september - mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane  |  Barcaffè znova z nazivom Superbrands Slovenija  |  Hofer z atraktivno ponudbo dostave  |  Pepsi lansiral omejeno serijo pijač S'mores z različnimi okusi  |  DZ prek predloga novega zakona o varstvu potrošnikov  |  Stavka zaradi naraščajočih cen  |  Prodaja v trgovinah po šestih mesecih upadla  |  Marks & Spencer z novo ponudbo vegetarijanskih obrokov  |  Uradna otvoritev Tuš "gourmet & delikatese" v Nami  |  Cena za hektar njive lani presegla 22.000 evrov  |  Gospodarsko razpoloženje najslabše v skoraj dveh letih  |  Lani vsak Slovenec zavrgel 68 kilogramov hrane  |  Podjetja še bolj zadržana pri zaposlovanju  |   Gazprom zažugal z neizpolnjevanjem obvez do Naftogaza  |   ||
   

Slovenija: Marko Drobnič:"Pomagamo elektroenergetskemu sistemu"

30.06.2022
Turbulentne in dinamične okoliščine očitno v poslovnem svetu postajajo stalnica, vseeno pa so se bili v Talumu na to za zdaj sposobni hitro in odločno odzvati, je v pogovoru za STA novinarju Gregorju Mlakarju povedal predsednik uprave družbe Marko Drobnič. 

Poudaril je, da z zniževanjem porabe električne energije v zaostrenih razmerah pomagajo tudi elektroenergetskemu sistemu.

Potem ko se lani še niso v celoti končale težave zaradi pandemije, je kidričevsko podjetje s skoraj 1500 zaposlenimi že v zadnjem četrtletju leta 2021 prizadela še rast cen energentov. Zadnji dve leti sta jih zato po besedah Drobniča prisilili v zelo hiter odziv, kar je za njihove procese netipično, saj sta sicer pomembna konstantnost in predvidljivost, ki omogočata doseganje visoke učinkovitosti in kakovosti proizvedenih izdelkov.

Ne glede na vse okoliščine so v Talumu lansko poslovanje zaključili pozitivno. Na ravni skupine so lani ustvarili nekaj manj kot 354 milijonov evrov prihodkov, kar je okoli 88 milijonov evrov več kot leto prej, kljub rasti cen energentov v zadnjem delu leta pa so ustvarili slabega pol milijona evrov čistega dobička.

"Čeprav smo zaradi visokih cen energije še dodatno zniževali proizvodnjo primarnega aluminija, smo uspeli izpolniti naročila vseh kupcev in kljub zelo močnem povpraševanju nismo zavrnili nikogar. Na večini segmentov je povpraševanje tudi v tem trenutku še vedno veliko, kar kaže na to, da nam kupci zaupajo," meni predsednik uprave Taluma.

Po njegovem je pomembno tudi to, da v teh časih ne zapostavljajo razvoja, ki je ključni generator konkurenčne prednosti in dodane vrednosti. Slednja je lani v bruto vrednosti iz nekaj manj kot 39.000 evrov na zaposlenega zrasla na skoraj 56.000 evrov, zlasti po zaslugi razvoja na področju proizvodnje rondelic, uparjalnikov, ulitkov in nestandardnih drogov.

Drobnič med dosežki minulega leta izpostavlja tudi sodelovanje z zaposlenimi. Ne glede na ekstremne razmere so namreč prenovili podjetniško kolektivno pogodbo, ki je prej niso odpirali 30 let, s čimer so pokazali medsebojno razumevanje in homogenost.

Čeprav je v sedanjih razmerah zelo težko pripravljati finančni plan za celotno leto, so za zdaj za leto 2022 načrtovali nekoliko nižji fizični obseg proizvodnje, tudi zato, ker lani zaradi visokega povpraševanja niso uspeli opraviti nekaterih remontov. Kljub temu pa pričakujejo, da bodo ustvarili višje prihodke, saj se je cena aluminija vsaj v prvem četrtletju vendarle dvignila, a ne toliko, da bi jo lahko v celoti prenesli v ceno proizvedenega aluminija.

Sicer pa so, pravi Drobnič, primarno proizvodnjo aluminija že lani dodatno zniževali iz prej 50-odstotne zmogljivosti na približno tretjino, tako da je od 160 elektroliznih celic polno obratovalo 50. Ker se je ta korak septembra lani, ko so videli, kaj se dogaja na energetskem trgu, izkazal za pravilno odločitev, so z enakim obsegom startali tudi v letošnje leto.

"Še vedno čakamo na odgovore države glede zagotavljanja primerljivih in konkurenčnih pogojev za energetsko intenzivno industrijo. Ker nismo videli druge kratkoročne možnosti, je bila edina ta, da smo se s krizo soočili na način, da zmanjšamo obseg proizvodnje in s tem izpostavljenost visokim cenam energije," poudarja prvi mož kidričevske družbe.

Ne glede na zmanjšan obseg proizvodnje so se jim stroški električne energije glede na lani letos skoraj podvojili, kar bo na letni ravni pomenilo okoli 70 milijonov evrov. Glede na trenutne cene plina, ki so višje že za petkrat, pa je bila po njegovem pravilna tudi odločitev, da so do leta 2025 zakupili 70 odstotkov potrebnih količin plina, tako da ga trenutno dokupujejo samo 30 odstotkov.

Ob tem so do leta 2026 zakupili deset megavatov električne energije, s čimer bodo pokrili vse svoje potrebe, z izjemo elektrolize. Za slednjo so doslej postopoma nabavljali elektriko za dve do tri leta, a se je to obdobje izteklo v letu 2021, ko jim razmere na trgu in nevzpostavljeni podporni mehanizmi EU za energetsko intenzivno industrijo v Sloveniji niso dopuščali takih zakupov za elektrolizo.

"Letos smo z zmanjšanjem proizvodnje primarnega aluminija in strategijo razpršenega nakupa energije v preteklosti še uspeli ublažiti vpliv podražitve energentov ter jo prenesti v cene izdelkov. Rezultat tega je, da smo prve štiri mesece z malenkost nižjim obsegom proizvodnje kot v enakem obdobju lani spet zaključili z dobičkom," pojasnjuje Drobnič.

Ker ves čas vsaj z enim očesom gledajo tudi naprej in so pogoji na trgu energentov trenutno še bolj ekstremni, pod takimi pogoji proizvodnja primarnega aluminija skoraj ne more poslovati, so ta teden začeli še dodatno zaustavljati elektrolizne celice, tako da bodo s 50 njihovo delovanje zmanjšali na 30.

Ob tem Drobnič poudarja, da mehanizma za kritje stroškov posrednih emisij še vedno ni, po njihovih informacijah naj bi bil trenutno na potrjevanju v Bruslju, a to za njih pomeni negotovost. Čakajo tudi na odločitve, kaj bo z nekaterimi regulatornimi okvirji in kakšni bodo, da bodo lahko zastavili pot za naprej.

"Kratkoročno je zniževanje proizvodnje primarnega aluminija edina možnost, ki jo imamo in vse, kar lahko naredimo, da bomo lahko v leto 2023 vstopili vsaj z njegovo minimalno proizvodnjo. Morda z 20 pečmi, kar pomeni 10.000 ton aluminija od 80.000 ton, kolikor nam sicer omogočajo zmogljivosti. Druge poti, če želimo obdržati celotno podjetje, v teh razmerah ni," je dejal.

Drobnič ob tem pojasnjuje, da so takšni trendi sicer trenutno prisotni po vsej Evropi, ki zaradi energetske draginje zmanjšuje proizvodnjo aluminija in s tem opazno poslabšuje svoj konkurenčni položaj, saj v ostalem svetu ob trikrat slabšem ogljičnem odtisu obseg proizvodnje povečujejo, investirajo in rastejo.

Kljub zmanjševanju obsega primarne proizvodnje bodo v Talumu hkrati z nabavo in reciklažo aluminija letos praktično v celoti ohranili obseg proizvodnje, zato niso rabili poseči po morebitnih odpuščanjih. Tudi letošnje dogajanje na število zaposlenih še ne vpliva. Če bi bili prisiljeni v celoti ustaviti elektrolizo, bi, pravi Drobnič, morali poseči v fiksne stroške, a kaže, da bodo s prilagoditvami in ob končno vzpostavljenih mehanizmih za razbremenitev energetsko intenzivne industrije tudi v Sloveniji kot zadnji državi članici v EU tudi v letu 2023 zmogli v tem številu.

Kot dodaja, Talum s tem, ko zmanjšujejo odvisnost od električne energije, povečuje porabo plina, saj na njem temelji vsa predelava in reciklaža aluminija, kar pa za njih pomeni povečanje tveganj zaradi potencialnih možnih redukcij v primeru nadaljevanja ukrajinsko-ruske krize. A Drobnič upa, da do teh vendarle ne bo prišlo.

"Glede na to, da z našim zniževanjem porabe električne energije na nek način trenutno pomagamo razbremenjevati bilanco proizvodnje in porabe električne energije države ter s tem njeno stremenje k zagotovitvi samozadostnosti, se hkrati bolj izpostavljamo na drugem segmentu, zato upam, da bo država znala to tudi ovrednotiti," je dejal Drobnič.

Talum sicer kakšnih velikih neposrednih poslovnih povezav z ukrajinskim in ruskim trgom ni imel, le nekaj manjših dobav ruskega aluminija, a so tokove, čeprav te še niso pod sankcijami, že preusmerili drugam.

Po drugi strani so njihovi največji izvozni trgi tudi lani ostali Nemčija, Poljska, Italija in Češka, globalno pa se že nekaj let prodirajo na področju proizvodnje rondelic, saj so z njimi že prisotni tudi na južnoameriških trgih, v Afriki in Indiji.

Kidričevsko podjetje se je v zadnjih tednih omenjalo tudi v povezavi z iskanjem morebitnih prevzemnikov Mariborske livarne Maribor (MLM) s strani DUTB, česar pa v Talumu ne komentirajo. Slaba banka je sicer tudi tokratni prodajni postopek ustavila.

Vseeno pa je Drobnič pojasnil, da so si že v strategiji iz leta 2012 zastavili cilj povečevanja dodane vrednosti in zmanjševanja odvisnosti proizvodnje od primarnega aluminija. Med njihovimi načrti je tudi povečevanje programa livarstva, ki trenutno predstavlja okoli 50 milijonov skupnega obsega prodaje, v proizvodnjo pa je vključenih 450 sodelavcev.

Ko se je pojavil tender, so se zaradi te strategije odločili, da ga ne bodo prezrli. "Strategija razvoja livarstva v Talumu je jasno začrtana, pozicionirali se bomo ob bok največjim slovenskim livarjem, kar nam zagotavlja še višjo dodano vrednost in rast obsega proizvodnje in to z ali brez akvizicij. Le pot in časovni okvir bosta v obeh primerih drugačna," je še dodal prvi mož Taluma.

Nazaj
 
 
 
 
back to top